Kratek povzetek sutt v Madžhima nikāyi
1.Mūlapaṇṇāsapāḷi – osnovnih petdeset
1.1.Mūlapariyāyavagga – Osnove
(MN 1) Mūlapariyāya sutta – Izvor vseh stvari
V sutti Buddha analizira naravo dojemanja navadnega človeka, učenca v vadbi, arahanta in Tathāgate. Pojasni osnove za vse pojave. Pravo naravo teh pojavov zmore doumeti le prebujeni človek.
(MN 2) Sabbāsava sutta – Vsi vplivi
Buddha v tej sutti uči menihe sedem metod za obvladovanje in opustitev vplivov (āsavā), temeljnih nečistosti, ki vzdržujejo vezanost v tok rojstev in smrti.
(MN 3) Dhammadāyāda sutta – Dediči Dhamme
Buddha naroči menihom, naj bodo njegovi dediči Dhamme in ne dediči posvetnih stvari. Častiti Sāriputta razloži, kako naj učenci vadijo, da postanejo Buddhovi dediči Dhamme in poudari pomen samote.
(MN 4) Bhayabherava sutta - Strah in groza
Buddha opisuje kvalitete, ki jih mora imeti menih, ki želi živeti sam v gozdu in kako je on premagoval strah v gozdu in doživel stopnje zbranosti, ter dosegel tri vednosti.
(MN 5) Anangaṇa sutta - Brez nečistosti
Častiti Sāriputta poda menihom učenje o pomenu nečistosti. V sutti opiše štiri tipe oseb glede na njihovo razumevanje lastne čistosti.
(MN 6) Ᾱkankheyya sutta - Če bi si menih želel
Buddha poudarja pomembnosti vrlin in pravil meniškega zakonika (pāṭimokkhe), kot temeljev menihove vadbe.
(MN 7) Vatthūpama sutta - Prispodoba o krpi
Z enostavno prispodobo Buddha ilustrira razliko med onesnaženim in čistim umom. Tudi o obrednem kopanju v reki.
(MN 8) Sallekha sutta - Odstranjevanje nečistosti
Buddha uči osem dosežkov, pot desetih smeri delovanja, deseteročleno pot, štiriindvajset mentalnih stanj, pot izogibanja, pot navzgor in pot ugašanja.
(MN 9) Sammādiṭṭhi sutta - Pravilni pogled
Sāriputta razlaga o koristnem in škodljivem, o hranilu, o štirih plemenitih resnicah, o staranju in smrti, rojstvu, eksistenci, predpostavki, željah, občutku, dotiku, šestih čutnih osnovah, imenu in snovi, zavesti, tvorbah, nevednosti in vplivih.
(MN 10) Satipaṭṭhāna sutta - Področja pozornosti
Buddha govori o štirih področjih pozornosti, to je področje telesa, občutkov, srca in pojavov. V sutti so natančna navodila za izvedbo.
1.2. Sīhanādavagga – Levje rjovenje
(MN 11) Cūḷasīhanāda sutta – Kratko učenje o levjem rjovenju
Buddha razglasi, da se lahko samo s prakticiranjem njegovega učenja dosežejo štiri stopnje plemenitega posameznika in razlaga, da se njegovo učenje razlikuje od drugih z edinstvenim zavračanjem vseh naukov o sebstvu.
(MN 12) Mahāsihanāda sutta – Dolgo učenje o levjem rjovenju
Buddha razloži deset moči Tathāgate, njegove štiri neustrašenosti in njegove druge superiorne kvalitete, kar ga dela upravičenega, da "rjove svoje levje rjovenje".
(MN 13) Mahādukkhakkhandha sutta - Dolgo učenje o gmoti neprijetnosti
Razprava Buddhe o čutnosti, objektu in občutkih.
(MN 14) Cūḷadukkhakkhandha sutta – Kratko učenje o gmoti neprijetnosti
Buddha govori o zadovoljitvi in nevarnostih, ki so v čutnosti.
(MN 15) Anumāna sutta – Sklep
Častiti Mahā Moggallāna našteje kvalitete, ki delajo meniha težavnega za sprejem kritike in uči, kako bi se naj preiskal, da bi lahko odstranil napake v svojem značaju.
(MN 16) Cetokhila sutta – Divjina v srcu
Buddha razlaga menihom kaj je pet divjin in pet spon v srcu.
(MN 17) Vanapattha sutta – Goščava pragozda
Učenje o pogojih, pod katerimi naj meditirajoči menih živi v goščavi pragozda in o pogojih, ko naj raje odide kam drugam.
(MN 18) Madhupiṇḍika sutta – Medena krogla
Kako koncepti, ki so nastali iz širjenja izkrivljenega dojemanja, obsedajo človeka in mu povzročajo izkrivljene in goljufive misli in ideje.
(MN 19) Dvedhāvitakka sutta – Dve vrsti misli
S sklicevanjem na svoj lastni napor za dosego prebujenja, Buddha razloži način, kako premagati škodljive misli in jih nadomestiti z dobrimi.
(MN 20) Vitakkasaṇṭhāna sutta – Odstranjevanje motečih misli
Buddha uči pet metod ravnanja z motečimi škodljivimi mislimi, ki se lahko pojavijo med meditacijo.
1.3. Opammavagga – Prispodobe
(MN 21) Kakacūpama sutta – Prispodoba o žagi
Meniha, ki je bil prijateljski z nunami, so drugi pripravili do tega, da je izgubil potrpljenje.
(MN 22) Alagaddūpama sutta - Prispodoba o kači
O pojavi pogubnega pogleda v menihu in ravnanju Buddhe, ki je v prispodobah o kači in splavu, pojasnil menihu nevarnosti v njegovem napačnem pogledu in napačnem predstavljanju Dhamme.
(MN 23) Vammika sutta - Mravljišče
Buddha odgovarja na petnajst vprašanj in razjasni prispodobo mravljišča.
(MN 24) Rathavinīta sutta - Kočije
Častiti Puṇṇa Mantāniputta razlaga Sāriputti, da se cilj svetega življenja, končna ugasnitev (nibbāna), doseže s sedmimi stopnjami očiščevanja uma.
(MN 25) Nivāpa sutta - Vaba
Buddha uporabi analogijo lovca na jelene, da pokaže menihom ovire, s katerim se morajo soočiti, če hočejo ubežati Mārini oblasti.
(MN 26) Ariyapariyesanā sutta – Plemenito iskanje
V sutti Buddha pripoveduje menihom, kako je iskal svoje prebujenje od takrat, ko je končal s svojim življenjem na dvoru, pa do učenja svojim prvim petim učencem.
(MN 27) Cūḷahatthipadopama sutta - Kratko učenje o slonovi stopinji
S prispodobo o slonu je Buddha kot Tathāgata podoben velikemu slonjemu vodniku. Navedene so vrline, ki jih pridobiva menih, tudi o štirih stopnjah zbranosti.
(MN 28) Mahāhatthipadopama sutta – Dolgo učenje o slonovi stopinji
Častiti Sāriputta razlaga kaj so štirje veliki elementi in kaj je pet agregatov s predpostavko.
(MN 29) Mahāsāropama sutta - Dolgo učenje o srčevini duhovnega življenja
Neomajna osvoboditev srca je cilj duhovnega življenja in njegova srčevina.
(MN 30) Cūḷasāropama sutta – Kratko učenje o srčevini duhovnega življenja
Cilj svetega življenja je neomajna osvoboditev srca.
1.4. Mahāyamakavagga – Na dolgo o parih
(MN 31) Cūḷagosinga sutta – Kratko učenje v Gosingi
Buddha sreča tri menihe, ki so živeli skupaj in jih sprašuje, kako uspejo živeti v harmoniji.
(MN 32) Mahāgosinga sutta – Dolgo učenje v Gosingi
Več starejših učencev se ponoči sreča v gozdu in razpravlja, kakšne vrste menih lahko razsvetli gozd. Ko je vsak odgovoril v skladu s svojim osebnim idealom, so šli vprašati kaj misli o tem Buddha.
(MN 33) Mahāgopālaka sutta – Dolgo učenje o kravjem pastirju
Ko menih poseduje enajst kvalitet je sposoben rasti v Dhammi.
(MN 34) Cūḷagopālaka sutta – Kratko učenje o kravjem pastirju
Buddha našteva in opisuje tipe menihov in samotarjev, ki poskušajo prebresti "Mārin tok" in varno priti na drugi breg.
(MN 35) Cūḷasaccaka Sutt a – Kratko učenje Saccaki
Kako Buddha uči svoje učence in kako vidi osvobojeni učenec pet agregatov.
(MN 36) Mahāsaccaka sutta – Dolgo učenje Saccaki
Opisano je drugo srečanje Saccaka z Buddho. sutta govori o različnih načinih razvijanja telesa in uma, ki vsi ne vodijo h končnemu cilju in o tem, kakšne so izkušnje Buddhe in kaj svetuje.
(MN 37) Cūḷataṇhāsankhaya sutta – Kratko učenje o uničenju želja
Častiti Mahā Moggallāna je slučajno slišal, da je Buddha na kratko razložil Sakki, vladarju božanstev, kako je menih osvobojen skozi uničenje želja. Hotel je vedeti, če je Sakka razumel pomen tega učenja, zato se je odpravil v nebesa triintridesetih, da to izve.
(MN 38) Mahātaṇhāsankhaya sutta – Dolgo učenje o uničenju želja
O nastanku z vzrokom, kako vsi pojavi doživljanja nastanejo in prenehajo skozi pogojenost.
(MN 39) Mahā-Assapura sutta – Veliko učenje pri Assapuri
Kaj je samotar (menih), kakšna naj bo njegova vzgoja in kaj napravi nekoga, da je res samotar.
(MN 40) Cūḷa-Assapura sutta - Kratko učenje pri Assapuri
Buddha razloži, kako menih prakticira na način, ki je primeren za samotarja, oz. da se ukvarja s svojo notranjostjo.
1.5.Cūḷayamakavagga – Na kratko o parih
(MN 41) Sāleyyaka sutta - Brahmani iz Sāle
Buddha pojasni, kako bitja vodijo njihova dobra ali slaba ravnanja, da se nekatera bitja po smrti ponovno pojavijo v dober svet, nekatera pa v slab svet.
(MN 42) Verañdžaka sutta – Brahmani iz Verañdža
Ista tematika kot v MN 41, gre le za druge sogovornike Buddhe.
(MN 43) Mahāvedalla sutta – Več pojasnil
Pogovor med Mahā Koṭṭhito in častitim Sāriputto. Modrost, zavest, občutek, zaznavanje, spoznano le z umom, pravilni pogled, ponovno rojstvo, prva stopnja zbranosti, pet sposobnosti, življenjske tvorbe, osvoboditev srca.
(MN 44) Cūḷavedalla sutta – Kratka pojasnila
Pogovor med sledilcem Visākho in nuno Dhammadinno. Identiteta, pogled na osebnost, Plemenita osemčlena pot, zbranost, tvorbe, dosežek prenehanja, občutek, podporna nagnjenja, nasprotja.
(MN 45) Cūḷadhammasamādāna sutta - Kratko učenje o načinih ukvarjanja s stvarmi
Sāriputta pouči menihe, kako različen način ukvarjanja s stvarmi dozori v prihodnosti.
(MN 46) Mahādhammasamādāna sutta – Dolgo učenje o načinih ukvarjanja s stvarmi
Sāriputta pove, kako ravna neveden in kako moder posameznik pri ravnanju s stvarmi.
(MN 47) Vīmaṁsaka sutta - Preiskovalec
Buddha vzpodbuja menihe, da preiskujejo svoje učitelje.
(MN 48) Kosambīya sutta – Kosambinci
Menihi so živeli v sporih in nesoglasju. Buddha je menihe zato poučil o šestih principih iskrenosti, ki ustvarjajo ljubezen in spoštovanje in vodijo do povezanosti, do sloge. V drugem delu razpravlja o pravilnem pogledu, ki vodi do popolnega uničenja neprijetnosti. Govori o sedmih dejavnikih, ki dajejo kot rezultat vstopajočega v tok.
(MN 49) Brahmanimantanika sutta – Povabilo Brahme
Buddha govori o različnih pogledih božanstva Baka Brahme in o svojem pogovoru z zlobnežem Māro.
(MN 50) Māratadžanīya sutta – Graja Māre
Māra je preizkušal častitega Mahā Moggallāna, meniha Sañivā in brahmanske gospodarje. O pomenu krepostnega obnašanja menihov.
2. Madžhimapaṇṇāsapāḷi – srednjih petdeset
2.6.Gahapativagga – O gospodarjih
(MN 51) Kandaraka sutta – Kandaraku
Buddha opiše svojo skupnost menihov, štiri različne vrste ljudi in meniško šolanje.
(MN 52) Aṭṭhakanāgara sutta – Človek iz Aṭṭhakanāgara
Častiti Ānanda našteje enajst učenj, ki vodijo do ugasnitve: štiri stopnje zbranosti, štiri prakse brahmavihāre(ljubeča prijaznost, sočutje, radost empatije in mirnodušnost) in prve tri nematerialne dosežke.
(MN 53) Sekha sutta – Učenec v višji vadbi
Ᾱnanda razlaga na pobudo Buddhe o učencu v višji vadbi. Učenec mora imeti sedem dobrih kvalitet, ki ga vodijo do štirih stopenj zbranosti in nematerialnih dosežkov. Razlaga o pomenu kreposti, učenja in modrosti.
(MN 54) Potaliya sutta – Potaliyi
Blaženi navede osem stvari, ki vodijo plemenitega do prenehanja s posli. Govora je o čutnih užitkih.
(MN 55) Džīvaka sutta – Ᾱdžīvaku
Obstajajo trije primeri, ko se meso naj ne uživa. Tudi o povabilih na kosilo pri laikih.
(MN 56) Upāli sutta – Upāliju
Nātaputta se je v pogovoru izjasnil, da je telesno dejanje najbolj zavržno za izvedbo zlega dejanja, Buddha pa pravi, da je to mentalno dejanje. Nātaputti se ponudi gospodar Upāli, da ovrže Buddhovo trditev, vendar ta dokaže Upāliju, da je mentalno dejanje najbolj vredno graje. In Upāli je postal učenec Buddhe, Nātaputta pa od nevoščljivosti umre.
(MN 57) Kukkuravatika sutta – Asket s pasjim obnašanjem
Učenje Buddhe dvema nagima asketoma o štirih vrstah dejanj. Eden je postal laični sledilec, drugi pa se je odločil pomenišiti.
(MN 58) Abhayarādžakumāra sutta - Princu Abhayi
Nātaputta je poslal princa Abhaya k Buddhi z dvoumnim vprašanjem. Nanj je Tathāgata odgovoril s šestimi možnimi odgovori. V Tathāgati se odgovor pojavi takoj.
(MN 59) Bahuvedanīya sutta – Mnogo vrst občutkov
O vrstah občutkov in užitkov. Tatagatha opiše kot užitek vsako vrsto užitka.
(MN 60) Apaṇṇaka sutta – Brezhibno učenje
Buddha pokaže brahmanskim gospodarjem pravo pot. Napačni pogledi sektašev se srečajo s pravilnim pogledom Buddhe. Govora je o doktrini nihilizma, nedejanja, nevzročnosti, o tem da ne obstajajo nematerialna področja in ne obstaja prenehanje eksistence. Razloži slabosti napačnih pogledov in prednosti pravilnih pogledov. Opiše štiri vrste oseb.
2.7. Bhikkhuvagga – O menihih
(MN 61) Ambalaṭṭhikārāhulovāda sutta - Nasvet Rāhuli pri Ambalaṭṭhiki
Buddha Rāhulo pouči o laži in o prečiščevanju svojega telesnega, govornega in umskega dejanja.
(MN 62) Mahārāhulovāda sutta – Dolgo učenje o nasvetu Rāhuli
Buddha uči svojega sina Rāhulo o petih glavnih elementih in kako meditirati.
(MN 63) Cūḷamālunkya sutta - Kratko učenje Mālunkyāputti
Mālunkyāputta vpraša Buddho nekaj vprašanj. Ta odgovori, da praksa svetega življenja ne zavisi od teh pogledov. On uči le o prenehanju neprijetnosti.
(MN 64) Mahāmālunkya sutta – Dolgo učenje Mālunkyāputti
Buddha uči kako odstraniti pet nižjih ovir, ki so zavora na poti do arahantstva.
(MN 65) Bhaddāli sutta - Bhaddāliju
O primerih, ko menihi nočejo vaditi v skladu s pravili učitelja. Tudi o nasvetu menihom, da jedo enkrat na dan. Deset kvalitet meniha.
(MN 66) Laṭukikopama sutta – Prispodoba o prepelici
Buddha menihom govori o opuščanju vseh ovir (spon), tako malenkostnih, kot tudi stopenj zbranosti. Tudi o pravem času za prehrano, o štirih vrstah oseb in petih vezeh čutnega užitka.
(MN 67) Cātumi sutta - Pri Cātumi
O glasnih in hrupnih menihih, kdo bo vodil skupnost in o štirih vrstah strahov, ki jih lahko pričakuje menih.
(MN 68) Naḷakapāna sutta – Pri Naḷakapāni
O uživanju v svetem življenju in zakaj je Buddha objavil, kje so se po smrti ponovno pojavili njegovi učenci.
(MN 69) Gulissāni sutta - Gulissāniju
Častiti Sāriputta uči o tem, kakšen naj bo menih in kakšna naj bo pravilna vadba meniha, ki biva v gozdu.
(MN 70) Kiṭāgiri sutta - V Kiṭāgiriju
Buddha opominja skupino neubogljivih menihov. O prehranjevanju ponoči, o sedmih vrstah oseb in o končnem spoznanju.
2.8. Paribbādžakavagga – O popotnikih
(MN 71) Tevidžavacchagotta sutta – Vacchagotti o trojni resnični vednosti
Buddha zanika, da ima vedno popolno vednost o vsem in določi trojno pravo vednost, ki jo ima.
(MN 72) Aggivacchagotta sutta – Vacchagotti o ognju
Buddha razloži popotniku, zakaj nima nobenega špekulativnega pogleda. S prispodobo o ugasnitvi ognja nakaže usodo osvobojenega bitja. Tudi o opisu Tathāgate.
(MN 73) Mahāvacchagotta sutta – Dolgo učenje Vacchagotti
Sutta govori o popotniku Vacchagotti, kako je sprejel Dhammo, postal menih in dosegel arahantstvo. Buddha govori o dobrem in slabem in o vrstah neobičajnih moči, ki jih lahko doseže.
(MN 74) Dīghanakha sutta - Dīghanakhu
O opuščanju različnih pogledov in o razočaranosti nad občutki.
(MN 75) Māgandiya sutta – Māgandiyu
Buddha je srečal Māgandiyo, hedonističnega filozofa in mu pokazal na nevarnosti, ki so v čutnih užitkih, na koristi odpovedovanja in na pomen ugasnitve.
(MN 76) Sandaka sutta – Sandaku
Častiti Ᾱnanda je učil popotnike, kako se živi sveto življenje in kakšni so njegovi sadovi. Odgovoril je tudi na vprašanje, če arahant lahko uživa v čutnih užitkih.
(MN 77) Mahāsakuludāyi sutta – Dolgo učenje Sakuludāyī
Najprej popotnik Sakuludāyī pove, da ljudje Buddho spoštujejo in mu sledijo zaradi petih razlogov. Buddha pa mu odgovarja, da je še pet bolj pomembnih razlogov, zakaj ga spoštujejo in mu ljudje sledijo.
(MN 78) Samaṇamaṇḍikā sutta - Samaṇamaṇḍikāputta
O desetih kvalitetah popolne kreposti, slabe navade, dobre navade, slabi nameni, dobri nameni in kako je arahant onkraj dobrega in zla.
(MN 79) Cūḷasakuludāyi sutta - Kratko učenje Sakuludāyu
Kaj se uči v naukih drugih učiteljev in kaj so višja in bolj prefinjena stanja, zaradi uresničenja katerih menih živi sveto življenje pod vodstvom Buddhe. Zelo natančen pregled ciljev življenja meniha.
(MN 80) Vekhanassa sutta - Vekhanassu
Podobno učenje kot v predhodni sutti, z dodatkom o čutnih užitkih.
2.9. Rādžavagga – O kraljih
(MN 81) Ghaṭikāra sutta - Lončar Ghaṭikāra
O obiskovanju menihov in o laičnih podpornikih skupnosti menihov.
(MN 82) Raṭṭhapāla sutta - Raṭṭhapāla
Buddha je postavil pravilo, da tisti, ki želi v meništvo, mora za to dobiti dovoljenje svojih staršev in jih kasneje obiskati. Tudi o vzrokih, zakaj gredo ljudje v meništvo in opis, kakšno je življenje v kateremkoli svetu.
(MN 83) Makhādeva sutta - Kralj Makhādeva
Zgodba o starodavnem nasledstvu kraljev, ko so praznovali uposatho in v svojih poznih letih opustili vse dolžnosti in odhajali med menihe. O dobri praksi, ki je Plemenita osemčlena pot in jo je uvedel Buddha.
(MN 84) Madhurā sutta - Pri Madhuri
Debata mojstra Kaccāna s kraljem Madhure o trditvi brahmanov, da so najvišja kasta in kako je to samo prazno govoričenje.
(MN 85) Bodhirādžakumāra sutta - Učenje princu Bodhiju
Buddha nasprotuje prepričanju, da se zadovoljstvo pridobi skozi bolečino, kar razloži z navajanjem svojih izkušenj pri iskanju prebujenja. Opiše pet dejavnikov prizadevanja, ki pripeljejo do prebujenja. Sledi ocena, koliko časa je potrebno sledilcu učenja, da doseže končni cilj.
(MN 86) Angulimāla sutta - Angulimāla
Buddha je spreobrnil morilca Angulimāla. Arahanti izkusijo kammo iz sedanjega življenja.
(MN 87) Piyadžatika sutta – Rojeni iz teh, ki so nam dragi
Skrb, tožba, bolečina, gorje in obup so rojeni od teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.
(MN 88) Bahitika sutta - Plašč
Ᾱnanda razloži kralju Pasenadiju vrste obnašanja s telesom, govorom ali umom. Razlaga kaj je slabo vedenje. Kralj Pasenadi mu ponudi v dar plašč.
(MN 89) Dhammacetiya sutta - Spomeniki Dhamme
Kralj Pasenadi je izkazal zelo veliko čast Buddhi in mu razložil zakaj. Ta je povedal menihom, da besede, ki jih je izrekel kralj, predstavljajo spomenike v čast Dhammi in jih pozval, da si jih zapomnijo.
(MN 90) Kaṇṇakatthala sutta - Pri Kaṇṇakatthalu
Buddha uči kralja Kosale, Pasenadija, o vsevednosti, o razlikah med kastami in ali obstajajo božanstva in Brahme.
2.10. Brāhmaṇavagga – O brahmanih
(MN 91) Brahmāyu sutta - Brahmāyu
Sto dvajset let star in učen brahman Brahmāya je slišal o Buddhi in šel k njem na obisk in postal njegov učenec. Izvemo kaj je dvaintrideset znamenj velikega človeka.
(MN 92) Sela sutta - Seli
Brahman Sela je preverjal, če je pred njim resnično Buddha. Po njunem pogovoru v verzih je skupaj s svojo skupnostjo tristotih brahmanskih učencev prejel meniško posvečenje. V osmih dneh so obvladali Buddhovo učenje in postali arahanti.
(MN 93) Assalāyana sutta - Mladeniču Assalāyanu
Mlad brahmanski učenjak Assalāyana razpravlja z Buddho o tem ali so brahmani najvišja kasta.
(MN 94) Ghoṭamukha sutta - Ghoṭamukhi
Razgovor med brahmanom Ghoṭamukho in samotarjem Udeno o tem, če je življenje popotnika v skladu z Dhammo. Častiti Udena opiše štiri vrste oseb, ki izvajajo asketske prakse in dve vrsti skupnosti.
(MN 95) Cankī sutta - Cankīju
Buddha pouči mladega brahmana o ohranjanju resnice, o raziskovanju resnice, o končnem prispetju do resnice, o najbolj koristni stvari za prispetje do resnice. Mladi mož se pogovarja z Buddho o treh vedah, ki se predajajo iz generacije v generacijo. Tradicijo, v katero verjamejo je Buddha primerjal z vrsto slepih mož, ki se vsi držijo za predhodnega v vrsti.
(MN 96) Esukārī sutta - Esukārī
Buddha zavrne brahmansko razdelitev družbe na štiri kaste in služenja brahmanom v sistemu kast. Tudi drugi, ne samo brahmani, lahko dosežejo dobrohotnost, so brez sovraštva in zlobe. Razlaga o tem, kakšna je Dhamma, ki jo oznanja Buddha. Ne rojstvo, ampak praksa v Dhammi napravi človeka plemenitega.
(MN 97) Dhānañdžāni sutta - Dhānañdžāniju
Sutta govori o brahmanu Dhānañdžāniju, ki ni bil več prizadeven in pozoren v praksi Dhamme. Častiti Sāriputta ga je pripeljal nazaj na pravo pot. Posledica je bila njegovo ponovno rojstvo v svetu Brahme. Buddha je bil nezadovoljen, ker je bil za Dhānañdžānija mogoč večji dosežek in ne le rojstvo v svetu Brahme.
(MN 98) Vāseṭṭha sutta - Vāseṭṭhi
Pogovor med dvema mladima brahmanoma o izvoru brahmanov. Eden trdi, da je pomembna kasta, ki dela osebo brahmana, drugi pa trdi, da je to moralno obnašanje. Odšla sta do Buddhe, da bi presodil, kdo ima prav. Buddha jima je rekel, da postane brahman kdorkoli, ki je odstranil svoje ovire in onesnaženosti, nevednost in kdor doseže vednost Štirih plemenitih resnic. Najboljši brahman je ta, ki je arahant.
(MN 99) Subha sutta - Subhi
Buddha brahmanu Subhi razloži kakšen je pravilni način prakse. Buddha našteje pet ovir, ki pa so drugačne kot tiste, ki jih vidi Subha. Buddha pouči Subho, kako prideš do družbe z Brahmo.
(MN 100) Saṅgārava sutta - Saṅgāravi
Mlad brahmanski študent sprašuje Buddho o temelju na katerem on uči osnove svetega življenja. Buddha razloži, da obstajajo tri vrste asketov in brahmanov: tradicionalisti, ti, ki učijo na osnovi vere in ti, ki so dosegli popolnost neposredne vednosti tukaj in sedaj. Tudi o tem, ali obstajajo božanstva (deve).
3. Uparipaṇṇāsapāḷi – zaključnih petdeset
3.11. Devadahavagga – Pri Devadahi
(MN 101) Devadaha sutta - Pri Devadahi
Buddha zavrne nauk džainistov, da je vse, kar se doživlja v življenju, povzročeno s prejšnjimi dejanji. Džainisti so prakticirali razne strogosti, da bi končali s slabimi rezultati svojega življenja. Buddha predstavi svoje protiargumente in svojo metodo, ki vodi do končanja kamme in s tem končanja neprijetnosti. Predstavi napačne poglede na dejanje in kako živeti z dhammo. Govori o stopnjah zbranosti in o treh vednostih.
(MN 102) Pancattaya sutta - Pet in tri
Učenje Buddhe menihom, ki razloži napačne poglede drugih sekt o prihodnosti in preteklosti, o tem ali je svet končen ali neskončen, itd.
(MN 103) Kinti sutta - Kaj mislite o meni?
Buddha razloži, da ne uči Dhamme zaradi pridobitev (hrane, obleke, prenočišča, itd.) in ne zaradi bodočega lepega življenja. Njegovo učenje je za dosego višje vednosti, ki vodi do končanja neprijetnosti. Kadarkoli bo prepir glede doktrine z ozirom na pomen in besede, se naj razreši striktno v skladu s temi stvarmi.
(MN 104) Sāmagāma sutta - Pri Sāmagāmi
Buddha Ᾱnando pouči o šestih izvorih prepirov in o načinih pravdanja, ki pomirijo spore. Govori tudi o šestih spomina vrednih kvalitetah, ki ustvarijo ljubezen, spoštovanje in slogo v skupnosti menihov.
(MN 105) Sunakkhatta sutta - Sunakkhatti
Buddha razloži kako je s tem, ko nek menih sam razglasi, da je dosegel arahantstvo. Razloži, katerih je pet vezi čutnosti. V tej zvezi pojasni pomen predpostavke.
(MN 106) Ᾱneñdžasappāya sutta - Pot v mirnost
Buddha pojasni pristope do raznih nivojev višjih meditativnih stanj, ki kulminirajo v ugasnitvi.
(MN 107) Gaṇakamoggallāna sutta - Gaṇaka Moggallānu
Buddha razloži kakšna je vadba menihov in opiše sebe kot tistega, ki kaže pot.
(MN 108) Gopakamoggallāna sutta - Gopaka Moggallāna
Častiti Ᾱnanda razloži, kako skupnost menihov vzdržuje svojo enotnost in notranjo disciplino po Buddhovi smrti. Razloži deset kvalitet, ki spodbujajo zaupanje v meniha.
(MN 109) Mahāpunnama sutta - Dolgo učenje v noči na polno luno
Buddho je najstarejši meditirajoči menih vprašal glede petih agregatov s predpostavko, o pogledu osebnosti in sebstvu in kako sebstvo ugasniti.
(MN 110) Cūḷapuṇṇama sutta - Kratko učenje v noči na polno luno
Buddha v predavanju razloži, kako razlikovati dobrega človeka od slabega, z natančnim opisom karakteristik dobrega in slabega človeka.
3.12. Anupadavagga – Eno za drugim
(MN 111) Anupada sutta – Eno za drugim, kot se zgodijo
Buddha natančno opiše razvoj vpogleda Sāriputte v stanja zbranosti, eno za drugim, kot so se ta zgodila.
(MN 112) Chabbisodhana sutta – Šestkratna čistost
Buddha razloži, kako se naj izpraša meniha, ko ta trdi, da je dosegel končno vednost oz. arahantstvo. Menih tudi opiše, kako je ravnal, kako je vadil, da se je osvobodil vplivov in dosegel končno vednost.
(MN 113) Sappurisa sutta – Dober človek
Kako se razlikuje značaj dobrega človek od značaja slabega in nevrednega človeka. Naštetih je šestindvajset značilnosti, po katerih se vrednoti posameznika.
(MN 114) Sevitabbāsevitabba sutta – Gojiti in ne gojiti
V pogovoru s častitim Sāriputto Buddha poda učenje o ravnanju s telesom, z govorom in v umu, ki se ga naj goji ali ne goji. Kakršnokoli dejanje ali praksa ali predmet, ki vodi do duhovnega napredka, se naj uporabi, kar pa je temu nasprotno, pa se naj zavrže.
(MN 115) Bahudhātuka sutta – Mnogo vrst elementov
V tem učenju Buddha pouči častitega Ᾱnando, zakaj se lahko ima meniha za modrega človeka. Učenje je analitična študija elementov, področij, zakona o odvisnosti nastajanja in o vzrokih za dobro in slabo.
(MN 116) Isigili sutta - Isigili
Buddha našteje imena prebujenih, ki so živeli na gori Isigili v bližini Rājagaha.
(MN 117) Mahācattarisaka sutta – Velikih štirideset
To učenje je natančna razlaga o pravilni zbranosti, ki ima svojo osnovo v drugih sedmih sestavnih delih Plemenite poti, in razloži dvajset zaslužnih dhamm in dvajset graje vrednih dhamm.
(MN 118) Ānāpānasati sutta – Pozornost med dihanjem
Pozornost med dihanjem je Buddha razložil velikemu številu zbranih menihov. Razvitje pozornosti med dihanjem vzpostavi v osebi štiri področja stabilne pozornosti. Ko so ta vzpostavljena, utrdijo osebo v sedem dejavnikov prebujenja. Ko so ti razviti, dajejo vednost vpogleda in osvoboditve.
(MN 119) Kāyagatāsati sutta – Pozornost na telo
Učenje opiše razmišljanje o dvaintridesetih delih telesa. Natančno so opisani praktični koraki, kakor tudi prednosti.
(MN 120) Sankhārupapatti sutta – Vrednotenje dosežkov
Buddha razloži kako se izpolni želja meniha, da bi se ponovno rodil v okolju željene družbe.
3.13. Suññatavagga - Praznost
(MN 121) Cūḷasuññata sutta - Kratko učenje o praznosti
Buddha uči častitega Ᾱnando o bivanju in osvoboditvi v praznosti – gre za osvoboditev skozi vpogled, ki zazna praznost sebstva.
(MN 122) Mahāsuññata sutta – Dolgo učenje o praznosti
Ko je ugotovil, da veliko menihov živi v skupnosti in da jim prija druženje, je Buddha poudaril potrebo po samoti z namenom, da bivajo v praznosti. Buddha razloži, kako Tathāgata biva v praznosti in kako naj to naredi menih.
(MN 123) Acchariya-abbhūta sutta – Osupljivo in neverjetno
To je učenje o dvajsetih čudovitih atributih Buddhe, ki se pokažejo ob njegovem rojstvu.
(MN 124) Bakkula sutta - Bakkula
Sto šestdeset let star menih sreča prijatelja, potem ko je bil v skupnosti menihov osemdeset let. Star menih pripoveduje o svojih izkušnjah v tem času.
(MN 125) Dantabhūmi sutta – Stopnja ukročenosti
Z analogijo o krotenju slona Buddha razloži, kako vzgaja svoje učence.
(MN 126) Bhūmidža sutta - Bhūmidža
To učenje je podal častiti Bhūmidža svojemu nečaku, princu Džayasenu, da razloži, kako se pridobi sad kot rezultat prakticiranja Plemenite osemčlene poti. Buddha je potrdil, da sledenje samo tej poti daje sad.
(MN 127) Anuruddha sutta - Anuruddha
Učenje razloži razliko med osvoboditvijo skozi prakso božanskih zavetišč (neizmerna osvoboditev) in osvoboditvijo skozi meditacijo na kasine (vzvišena osvoboditev). Tudi o ponovni pojavitvi v bitnost in o božanstvih.
(MN 128) Upakkilesa sutta – Nečistosti
Buddha v tem učenju našteje enajst nečistosti uma, ki motijo zbranost in ki jih je treba opustiti. Ko je zbranost neizmerna je videnje neizmerno in zaznavanje neizmerno. Razvil je zbranost na tri načine.
(MN 129) Bālapaṇḍita sutta – Bedaki in modri ljudje
Kako slabe misli, besede in dejanja škodujejo. Blaženi v prispodobah pojasni, kakšno je trpljenje v peklu. Pojasni, zakaj se bedak po smrti pojavi v živalskem kraljestvu in kako težko se ponovno pojavi kot človek (prispodoba z želvo). Učenje pojasni tri značilnosti modrega človeka. Blaženi v prispodobah pojasni, kakšna je sreča nebes, kaj je sedem zakladov in štiri vrste uspeha.
(MN 130) Devadūta sutta - Božanski glasniki
To je učenje o slabih rezultatih, ki nastanejo zaradi zlih dejanj. Buddha opisuje trpljenje v peklu, ki čaka tiste, ki izvajajo zla dejanja.
3.14. Vibangavagga - Razlage
(MN 131) Bhaddekaratta sutta – En odličen dan
Poudarjanje Buddhe, da se naj osredotočimo na sedanji trenutek in učenje o sebstvu/nesebstvu (attā/anattā).
(MN 132) Ᾱnandabhaddekaratta sutta - Ᾱnanda in en odličen dan
Ponovljeno učenje iz sutte MN 131, ki ga je menihom ponovil častiti Ᾱnanda.
(MN 133) Mahākaccānabhaddekaratta sutta - Mahā Kaccāna in en odličen dan
Mahā Kaccāna je razložil bistvo Buddhovega učenja v sutti MN 131. Analizira pomen oživljanja preteklosti, želje po prihodnosti in sedanjih stanj.
(MN 134) Lomasakangiyabhaddekaratta sutta - Lomasakangiya in en odličen dan
Razlaga častitega Lomasakangiya glede učenja Buddhe s pogledom na pet sestavin bitja.
(MN 135) Cūḷakammavibhanga sutta - Kratka razlaga dejanja
Buddha razloži, zakaj so ljudje rojeni v višje ali nižje socialne sloje, so dolgo ali kratko živeči, bolehni ali zdravi, grdi ali lepi, itd. Dejanja, besede in misli imajo za posledico doživljanje tako radosti kot žalosti v tem življenju ali v prihodnosti.
(MN 136) Mahākammavibhanga sutta – Dolga razlaga dejanja
Buddha ovrže argumente asketa, ki zanika delovanje dejanja. O posledicah dejanja in kako dejanje učinkuje na štiri vrste ljudi.
(MN 137) Saḷāyatanavibhanga sutta – Razlaga šestih področij
Učenje natančno razloži: šest notranjih področij, šest zunanjih področij, šest vrst zavesti, šest vrst kontakta, osemnajst vrst mentalnega raziskovanja in šestintrideset stanj bitja.
(MN 138) Uddesavibhanga sutta - Razlaga povzetka
Častiti Mahā Kaccāna razloži Buddhov izrek o tem, kako naj menih preiskuje stvari, da njegova zavest ni raztresena, razpršena ali notranje zavrta.
(MN 139) Araṇavibhanga sutta - Razlaga nekonflikta
Opis srednje poti med dvema ekstremoma.
(MN 140) Dhātuvibhanga sutta - Razlaga elementov
Učenje Buddhe Pukkusātiju. V njem je analiza šest elementov, ki tvorijo posameznika.
(MN 141) Saccavibhanga sutta - Razlaga resnic
Buddha poda kratko izjavo o Štirih plemenitih resnicah, ki jo je potem natančno razložil častiti Sāriputta.
(MN 142) Dakkhiṇāvibhanga sutta - Razlaga darovanj
Buddha je svoji krušni materi Mahāpadžāpatī podal učenje o darovih, o darovalcih in o prejemnikih.
3.15. Salayatanavagga - Šest področij
(MN 143) Anāthapiṇḍikovāda sutta - Nasvet Anāthapiṇḍiku
Učenje častitega Sāriputte Anāthapiṇḍiki ob njegovi smrtni postelji, naj se ne oprime šestih notranjih in zunanjih področij čutov, občutkov, šestih elementov, petih agregatov, sploh ničesar od tega sveta. Ko ni navezanosti je dosežena osvoboditev.
(MN 144) Channovāda sutta - Nasvet Channi
Častiti Channa je bil hudo bolan. Častiti Sāriputta ga je tolažil z navodili. Kmalu po tem je častiti Channa storil samomor.
(MN 145) Puṇṇovāda sutta - Nasvet Puṇṇi
Buddha je podal učenje laiku Puṇṇi, kako vaditi sveto življenje v samoti. S pojavo naslade se pojavi neprijetnost. Puṇṇa je bil indiferenten do nasilja in je uvedel v prakso mnogo laičnih privržencev, ter na koncu dosegel končno osvoboditev.
(MN 146) Nandakovāda sutta – Nasvet Nandake
Častiti Nandaka je na zahtevo Buddhe podal učenje petstotim nunam. Govoril je o šestih notranjih in šestih zunanjih področjih, šestih vrstah zavedanja, o njihovi netrajni naravi in kako prakticirati sedem dejavnikov prebujenja. Po ponovitvi tega učenja nunam naslednji dan, so te dosegle najmanj stopnjo vstopajoče v tok.
(MN 147) Cūḷarāhulovāda sutta – Kratek nasvet Rāhuli
Buddha je učil svojega sina, meniha Rahulo, o nestalnosti dvanajstih področij čutov.
(MN 148) Chachakka sutta – Šest skupin šestih
Učenje Buddhe o šestih notranjih in zunanjih področjih, šestih razredih zavesti, šestih razredih dotika, šestih razredih občutka, šestih razredih želje, o nesebstvu, o nastajanju in prenehanju in o nagnjenjih.
(MN 149) Mahāsaḷāyatanika sutta – Veliko šesterno področje
V tem učenju Buddhe je podana razlaga, kako nevednost povzroča pojav želje in posledično neprijetnosti. Z razvojem pride do razvitja Plemenite osemčlene poti, do razvoja neposrednega znanja in posledično do prepoznanja stvari, kot v resnici so.
(MN 150) Nagaravindeyya sutta - Nagaravindancem
Učenje Buddhe gospodarjem iz Nagaravinde o tem, katere samotarje in brahmane se naj časti, spoštuje, ceni in občuduje.
(MN 151) Piṇḍapātapārisuddhi sutta - Prečiščena miloščina
Buddha uči Sāriputto, kako naj menih premišljuje na poti po miloščinsko hrano.
(MN 152) Indriyabhāvanā sutta – Razvoj sposobnosti
Buddha razloži Ᾱnandi razliko med treningom kontrole čutov brahmanov in meniha v razvoju sposobnosti Plemenitih.
januar 2023