Trpljenje in prenehanje trpljenja

Buddha je nekoč učil, da tako kot ima voda v vsakem morju in oceanu tega sveta isti okus soli, tako je v vsakem od njegovih učenj isti okus osvoboditve (vimutti). V luči teh besed morda lahko ponovno oblikujemo najbolj zgoščen povzetek dhamme, ki pravi, da zadeva le dve temi: trpljenje in prenehanje trpljenja. Namesto tega lahko rečemo, da dhammo zanima le analiza narave našega ujetništva in pot do osvoboditve.

Trdna predanost praksi dhamme se porodi, ko vidimo resnično naravo in obseg našega ujetništva. Ko pogledamo navznoter, vidimo v kakšni meri živimo naša življenja kot jetniki naših želja in strahov, naših slepih verovanj in predsodkov, našega pohlepa in poželenja, našega ponosa in arogance, naše zmede, stvari, ki so nam prehodno všeč ali nam niso všeč. Ko tej resnici pogledamo v oči, nas ta izkušnja strezni. A ni brez upanja. Na srečo so Buddhova učenja kot zemljevid, ki pokaže pot iz našega podzemnega zapora. Ta zapor ni usoda, ni naša kamma, ni del božanskega načrta. Vse kar potrebujemo, da bi našli svobodo, je preizkusiti Buddhov zemljevid v resničnosti.

- adžan Džajasaro