Vzemimo si čas za meditacijo

Vedno lahko najdemo dober razlog, zakaj ne bi meditirali. Ali je prezgodaj ali prepozno. Preveč smo lačni ali preveč siti. Smo preutrujeni ali preveč nemirni. Preveč smo zaposleni ali pa se želimo samo sprostiti.

Vendar pa ni potrebno, da meditacija prinese določen rezultat, da je koristna. Naša praksa postane močna prej z neprekinjenim, stalnim naporom kot pa z redkimi vrhunskimi izkušnjami. Pomembni sta iskrenost in trud. Ko um začne proizvajati običajne izgovore, si lahko rečemo: »Ja, pogoji niso idealni, a bom vseeno meditiral vsaj za kratek čas. Ta trud bom daroval Buddhi, Dhammi in Sanghi.« In včasih, ko prebrodimo začetni odpor, postane um zelo sijoč in jasen.

- adžan Džajasaro