Adžan Ča

on .

Učitelji nas učijo s tem, kdo so, kako živijo svoje življenje, kako utelesijo učenje, ravno tako kot s svojimi besedami.

Ječe so polne ljudi, ki vedo, da niso svobodni. Učitelj nam razkrije, da je večina ljudi kot jetniki, ki verjamejo, da so svobodni. V bistvu pa so ujeti znotraj ječe, ki so si jo sami ustvarili iz svojih nečistosti.

Učitelj nam drži ogledalo, v katerem se zrcalijo naše napake in šibkosti, a ne da bi nas razžalostil ali osramotil, ampak da bi nas opozoril na delo, ki nas še čaka.

Kako čudovito je, da veliki učitelji nikoli ne obupajo nad svojimi učenci, ne glede na to, kako smo včasih lahko otopeli, leni in trmasti!

Nobena nečistost ne more vzdržati moči dobro prakticirane Dhamme. Bi temu resnično verjeli, če ne bi bilo velikih učiteljev?

Želje pometajo z nami tako, kot deroč potok odplavi krhek čoln. Učitelj nas opogumi, da veslamo proti toku. Zdi se nam, da tega ne zmoremo. Toda zmoremo.

Težko se je roditi v človeški podobi. Še težje je priti v stik z Buddhovimi učenji. Najtežje je najti učitelja, ki nas uči, kako se učimo sami in dojamemo globoko resnico Dhamme.

Učitelj je kot zdravnik, ki nam ne da sladkih stvari, ki si jih želimo, ampak zdravilo, ki ga potrebujemo, čeprav je včasih, a ne vedno, grenko.

Pomagati drugim je naraven izraz učiteljeve modrosti, prav tako kot so sadeži manga naraven izraz zrelosti mangovca.

- adžan Džajasaro

Novice