Spominjanje konteksta

Stalno pozabljamo stvari, ki si jih je pomembno zapomniti. Tu ne mislim na imena ali obraze ali kam odložimo ključe, četudi je to lahko pomembno v vsakodnevnem življenju. V mislih imam osnovne resnice bivanja kot minljivost in krhko negotovost našega življenja. Toliko naših najbolj neumnih dejanj in besed izvira iz nagonskega občutka, da ne bomo nikoli umrli. Telesna nesmrtnost je tako očitno nemogoča, da ni potrebna nobena razprava. A vseeno pozabljamo, da smo umrljivi. Vedno znova. Naša dejanja so redko izraz našega zavedanja stvari, kakršne so. Pogosteje nas odnese tok nevednosti. Včasih namerno obrnemo hrbet stran od neprijetne resnice. A pogosteje enostavno pozabimo. In zato budistična praksa toliko poudarja pozornost.

Praksa pozornosti je praksa spominjanja. Vključuje razvoj sposobnosti v mislih obdržati enostavne resnice o življenju in po njih naravnati način, na katerega živimo življenje. Pomeni spomniti se širšega konteksta naše izkušnje znotraj pritiskov, pričakovanj in skušnjav vsakodnevnega življenja.

- adžan Džajasaro