Buddha je nekoč dejal, da so lahko menihi, kot sadje, razdeljeni v štiri kategorije:

Gnili od zunaj in gnili od znotraj.
Gnili od zunaj in zreli od znotraj.
Zreli od zunaj in gnili od znotraj.
Zreli od zunaj in zreli od znotraj.

To učenje nas opominja, da ne smemo takoj domnevati, da ima menih čist um, če je njegova zunanja podoba navdihujoča. Morda ga ima, lahko pa le deluje na način, za katerega upa, da mu prinese korist pri laičnih budistih. Podobno ne smemo imeti za samoumevno, da ima menih, čigar zunanja podoba nas ne navdihuje, nečist um. Morebiti ga ima, toda če ne prelamlja nobene od njegovih zaobljub, so lahko njegove neprivlačne osebne navade in obnašanje le rezultat njegove kamme. Buddha je dejal, da se lahko šele po daljšem opazovanju odločimo, ali menihova dejanja in govor kažejo na pohlep, sovraštvo ali nevednost in ali mu je modro zaupati.

- adžan Jayasaro

Pred mnogimi leti še preden sem postal menih, sem nekaj časa živel v koči s travnato streho na indijski plaži. Nekega dne je z bližnjega drevesa padel kokos. Zelo sem si želel jesti njegovo meso in piti njegovo mleko. Na žalost pa nisem imel niti mačete niti drugega orodja, da bi ga odprl. Bolj kot sem mislil na vsebino kokosa, bolj sem postajal žejen, a sem razočaran ugotovil, da ne morem storiti ničesar. Na koncu sem moral pustiti kokos v pesku prav tam, kjer je padel. Bilo bi isto, ko bi bil tam zelen kamen.

Meso in mleko Dhamme sta dosti okusnejša in dosti bolj hranljiva kot tista iz kokosa in prodreti skozi njeno zunanjo lupino se zdi še zahtevnejše. Toda z vestno in potrpežljivo vadbo, ki sledi Buddhovi poti velikodušnosti, moralnosti in vzgoje uma lahko vsi dojamemo Buddhove besede: »Od vseh okusov na svetu je okus Dhamme najodličnejši.«

- adžan Jayasaro