Mi nimamo vedno prav

Zhuangzi je nekoč povedal zgodbo o redki in prelepi morski ptici, ki jo je vihar odnesel iz njene smeri na kopno v glavno mesto Lu. Markiz mesta Lu je bil tako navdušen, da je morsko ptico oznanil kot svojega posebnega gosta. Naročil je, da umetniki dan in noč pojejo in plešejo za ptico in podaril ji je odlično pečeno meso in najžlahtnejša vina. Toda ptico je ta prijaznost prestrašila in zmedla. Ničesar ni niti pojedla niti popila. Čez tri dni je umrla.

Ni vedno dobro za druge in jih osreči to, kar mi mislimo. Ko skušamo pomagati drugim, se vedno vprašajmo: »Kakšne so moje predpostavke? Kaj jemljem za samoumevno?«

- adžan Džajasaro