Triurno delo

Nekega dne mi je laična budistka govorila o frustraciji, ki jo je občutila, ko je poskušala spodbuditi svojo hči, da bi se zanimala za dhammo. Rekla je, da je njena hči vztrajala, da pri njenih letih za to ni nobene potrebe. Pri budizmu gre le za trpljenje, je rekla mlada ženska in tega je imela zelo malo. Pri njenih letih jo je bolj zanimalo uživati življenje.

Materi sem predlagal naj hčeri ponudi triurno delo za radodarno plačilo. Vse, kar bi morala narediti, da bi zaslužila denar, je vstopiti v prazno sobo, brez kateregakoli od njenih naprav, brez knjige ali kateregakoli drugega razvedrila in preživeti tri ure v svoji lastni družbi. Ves čas bi morala biti pri zavesti, če bi iskala umik v spancu, ne bi bila plačana.

Te vrste izkušnja lahko spremeni življenje. Dojeti, kako težko je biti sam s sabo, kakšen izziv je živeti brez razvedrila, koliko naših dnevnih dejavnosti je le strategija, da smo sami s seboj najkrajši možni čas: ti uvidi oživijo Buddhovo učenje. Za pristno zanimanje za budizem ni potrebno veliko vere, le prvo prebujenje v človekovo stanje.

- adžan Džajasaro