Ko sem odrastel, sem se navzel idej o tem, da razmišljam s svojo glavo in dvomim v avtoriteto. Domneval sem, da so avtoritete, o katerih je potrebno neprestano dvomiti, v politiki, ekonomiji, veri, umetnosti. Ko pa sem odkril budizem, sem spoznal, da je še ena močna avtoriteta, v veliko aspektih najmočnejša od vseh. Naučil sem se, kako so naša življenja najbolj zatirana in osiromašena zaradi nečistosti v našem lastnem umu.

 

V vsaki deželi sveta se brez dvomov, suženjsko sledi veliko notranjim diktatorjem. Ti vključujejo Pohlep, Odpor in Prepričanje. Predanost tem diktatorjem presega vse politične meje in socialne razrede.

 

Še najstnik budist sem sprejel prepričanje, ki je z mano do današnjega dne. Le z vključitvijo Buddhove poti do modrosti, sočutja in notranje svobode, bo kakršenkoli trud, da bi izboljšali kakovost življenja bitij v svetu, dosegel stalen, trajni rezultat.

 

-adžan Džajasaro 

 

Včasih se zdi, da praksa dhamme naredi življenje mračnejše in težje, namesto da bi bilo jasneje in lažje. Če je tako, je to opozorilo, da ste se izgubili na poti. Vašo prakso je ugrabilo poželenje dobiti, biti, postati. Čas je za spremembo stališča. Čas je, da prizadevanje opustiti vse, kar vas omejuje, očisti egocentrične težnje.

 

A tu je še druga tema. To je naraščajoča tema, ki obkroža tiste, ki kopljejo skozi goro nečistosti. Ko kopljejo vedno globlje v svojo goro, se svetloba, ob kateri so prej živeli, zmanjša in pojema. Lahko se pojavijo dvomi. Ne vedo, kako velika je gora in koliko jo je še ostalo.

 

Veliki učitelji pravijo: »Bodite potrpežljivi in kopljite dalje. Če boste vztrajali, se boste prebili skozi. Luknja bo postala tunel. Vse se bo razsvetlilo. Bodite potrpežljivi.«

 

-adžan Džajasaro