V govorih velikih učiteljev tajske gozdne tradicije so pogosto podobe iz borilnih veščin. Nečistosti opisujejo kot zagrizene sovražnike, krute, premetene in brezvestne. Meditator jih mora ubiti ali vsaj, če uporabimo boksarsko prispodobo, boksniti ven iz ringa. Ta način govora o praksi je razumljiv, glede na to, da so bili poslušalci večinoma menihi v najboljših letih življenja. Za mlade moške je duhovni bojevnik močna podoba. Nekaj let sem bil eden od teh mladih mož in sem bil temu primerno navdihnjen.

Vendar pa se je z leti moj pogled na nečistosti nekoliko spremenil. Sedaj vidim pomen raziskovanja načinov, na katere najbolj trdovratne nečistosti zapolnijo nekatere globlje potrebe znotraj nas. Če smo vpleteni v vojno, je to državljanska vojna in so naši bližnji na obeh straneh.

Moramo prepoznati, katera je ta potreba, ki jo nečistost navidezno izpolnjuje. Kako lahko to potrebo opustimo, obidemo ali zamenjamo? Te vrste raziskovanje ne zamenja prakse samādhija, jo pa dopolnjuje.

-adžan Džajasaro