Opombe

 

v pomoč lažjemu razumevanju sutt v Madžhima nikayi. Ležeče v oklepaju je palijski naziv pojma.

 

1. Osebe, narodi, božanstva

Abhaya, princ – je bil sin kralja Bimbisāra iz Magadhe, vendar ne prestolonaslednik.

Adžātasattu – sin kralja Bimbisāra, kralja Maghade, polbrat Abhaye. Nasledil je očeta na prestolu. Večkrat je skupaj z Devadatto poskušal ubiti Buddho.

Ᾱdžīvaka ali ādžīvika - sekta nagih asketov, katere učenje je poudarjalo neprizanesljivo strogost, temelječo na filozofiji, ki meji na fatalizem. Bili so sledilci Makkhali Gosāle. Buddha jih ni cenil. Glej Basham, History and Doctrines of the Ᾱjīvakas.

Aggivessana – to je verjetno ime naroda Agnivesyāyana. S tem nazivom je Buddha nagovarjal Saccaka (MN 35).in tudi Dīghanakha Paribbājaka (MN 74). Tudi v MN 74 princ Džayasena tako naslavlja novinca Aciravata.

Āḷāra Kālāma – prvi učitelj Buddhe, ki ga je učil meditacije področja ničnosti kot da je to največji dosežek posvečenega življenja.

Ᾱnanda – bratranec in osebni pomočnik in spremljevalec Buddhe. Imel je najboljši spomin med Buddhovimi učenci.

Anāthapiṇḍika – bogat trgovec in bankir. Bil je glavni moški laični učenec in največji podpornik Buddhe.

Angulimāla – je bil sin brahmana Bhaggava, duhovnika kralja Kosale, Pasenadija. Njegovo ime je bilo Ahiṁsaka, kar pomeni “nenasilen.” Študiral je pri Takkasili, kjer je postal učiteljev ljubljenec. Njegovi kolegi študenti so bili nanj ljubosumni in so rekli učitelju, da je Ahiṁsaka storil prešuštvo z njegovo ženo. Učitelj, ki je nameraval uničiti Ahiṁsaka mu je ukazal, naj mu prinese tisoč človeških prstov z desne roke, kot nadomestilo. Ahiṁsaka je živel v gozdu Jālinī in napadal popotnike, jim rezal prste in jih nosil kot ogrlico okoli svojega vratu. 

Anuruddha – Buddhov bratranec, ki je imel videnje z očesom prebujenega.

Assadži – eden od prvih petih učencev Buddhe.

Assalāyana – šestnajstletni brahman iz Sāvathija, zelo učen v vedah.

Bakkula – bil je učen brahman, ki je pri svojih osemdesetih postal menih in živel kot menih tudi osemdeset let. Buddha ga je imel za tistega, ki je najbolj zdrav.

Bhagu – rojen je bil kot Sakyan in se je skupaj s svojima sonarodnjakoma Anurudho in Kimbilo odločil za meništvo.

Bhāradvādža – ime brahmanskega naroda oz. pripadnik tega naroda. 

Bhūmija – nečak princa Džayasena.

Bimbisāra Seniya (558-491 pr.Kr.) – kralj Magadhe na jugu sedanje pokrajine Bihar v Indiji. Bil je velik prijatelj in zaščitnik Buddhe. 

Bodhi, princ – sin kralja Kosambīja, Udena; njegovi mati je bila hči kralja Avantīja, Caṇḍdappajjote.

Božanstva, božanska bitja, bogovi (devā, v latinščini deus, dobesedno bogovi) – nesnovna bitja v nebeških svetovih. Bitja imajo dolgo življenje, vendar niso nesmrtna. Glej tudi accesstoinsight.org: The Thirty-one Planes of Existence.

Božanstva nebes Štirih velikih kraljev (Cātummahārājika– božanstva iz najnižjega božanskega sveta.

Božanstva nebes Triintridesetih (Tāvatimsa– božanstva, ki živijo v drugem od šestih svetov božanstev. Tu vlada Sakka.

Božanstva Tusita nebes – četrto od šestih svetov božanstev.

Božanstva strujajočega žarenja – bitja nivoja druge stopnje zbranosti. Delijo se na božanstva omejenega žarenja in božanstva neizmernega žarenja.

Božanstva sijoče slave – bitja nivoja tretje stopnje zbranosti. Delijo se na božanstva omejene slave in božanstva neizmerne slave.

Božanstva velikega sadu – božanstva nivoja četrte stopnje zbranosti.

Božanstva Yāma nebes – božanstva tretjega od šestih svetov božanstev.

Brahmā – prvo božanstvo, ki se rodi na začetku novega kozmičnega cikla in katerega življenje traja celoten cikel. Je kreator, podvržen ponovnemu rojstvu in smrti, izhaja iz vedske tradicije. Upodobljen je običajno kot bitje s štirimi obrazi in štirimi rokami.

Brahmā Baka – dobesedno žerjav Brahmā. Pojavi se v Madžhima Nikāyi kot božanstvo, ki verjame, da je njegov svet večen in da je zato nesmrten in da ni višjih svetov od njegovega.

Brahmā Sahampati je zaprosil prebujenega Buddho, da uči Dhammo.

Buddha – 1. budni, prebujeni, 2. zgodovinska oseba, utemeljitelj budizma. Pri originalni izgovorjavi palijskega imena se izgovori tudi soglasnik h.
Cānki – zelo učen in cenjen brahman iz vasi Opasāda v deželi Kosala. Nikoli ni postal sledilec Buddhe.

Channa – je bil thera menih. Buddha je razložil, da je tik pred svojim samomorom je postal arahant.

Cunda – Novinec Cunda je bil mlajši brat častitega Sariputte. Njegov učitelj je bil Ananda. Kasneje je bil Cunda zelo spoštovan menih Mahā-Cunda in dosegel arahantstvo.

Daṇḍapāni – ime pomeni “palica v roki.” Tako je bil imenovan zato, ker se je bahavo sprehajal naokoli z zlato sprehajalno palico, čeprav je bil še vedno mlad in zdrav. V skladu s komentarji MA, se je on pridružil Devadatti, Buddhovemu glavnemu nasprotniku, ko je ta poskušal ustvariti razkol med Buddhovimi sledilci. Njegov način postavljanja vprašanj je aroganten in namerno provokativen.

Devadatta – Buddhov nečak in glavni nasprotnik. Poskušal je ustvariti razkol med Buddhovimi sledilci in poskusil ubiti Buddho ter prevzeti nadzor nad Sangho. Ko so njegovi poskusi umora spodleteli, je zapustil Buddho in poskusil ustanoviti svojo sekto. Glej Nanamoli, Life of the Buddha, str. 266-69.

Dhammadinnā – v posvetnem življenju žena trgovca Visākha. Dosegla je arahantstvo hitro po svoji posvetitvi za nuno. Buddha jo je označil kot najboljšo nuno v razlagi Dhamme.

Dhānañdžāni – je bila vstopajoča v tok. MA navaja, da je bil Sangārava mlajši brat njenega moža.

Dīghanakha – nečak častitega Sāriputte. Buddha ga naslavlja kot Aggivessana.

Dūsī – ime Māre, ki ga je imel za časa Kukusandha Buddhe.

Džainisti (nigaṇṭhā) – učijo, da so izkušnje katerekoli osebe, povzročene s preteklo kammo. S prakso stroge sakeze hočejo izčrpati vso to iz preteklosti akumulirano slabo kammo. Njihov vodja je bil Nātaputta (Mahāvīra). 

Džayasena – MA pravi, da je bil princ sin kralja Bimbisāra. Njegov stric je bil menih Bhūmiya thera (MN 126).

Džānussonī – ugleden brahman iz Mahāsāle, ki je postal sledilec in občudovalec Buddhe. Buddho je pogosto obiskal in iskal njegovo mnenje o različnih temah.

Džīvaka Komārabhacca – zelo spoštovan zdravnik, ki je zdravil Buddho in tudi kralja Bimbisara.

Gaṇaka Moggallāna – ime pomeni računovodja oz. matematik Moggalāna. Bil je brahmanski učitelj in je postal sledilec Buddhe.

Kakusandha – dvaindvajseti Buddha po vrsti in prvi, ki se je pojavil v sedanjem kozmološkem ciklu, ki se imenuje “Ugodna doba.” Sledila sta mu Buddhi Konāgamaṇa in Kassapa, za njim pa se je pojavil sedanji Buddha Gotama.

Kolyā – eden od narodov in republik za časa Buddhe. Glavno mesto je bilo Devadaha (nahajal se je v sedanjem Nepalu - distrikt Rupandehi, na meji z Indijo). Bili so sosedje Sākyanov, med njimi je tekla reka Rohinī in oboji so trdili, da so povezani z Buddho.

Kosiya – dobesedno 'sova'. 

Licchavīji (Ličiji) – pomemben narod v Indiji za časa Buddhe. Živeli so v državi Vajji z glavnim mestom Vesāli. Bili so predani sledilci Buddhe. Bili so zelo cenjeni glede njihovega upravljanja s skupnimi zadevami.

Lomasakangiya – arahant iz sākyanske družine iz Kapilavattha.

Mahā Kaccāna – Buddha ga je proglasil za najboljšega učenca v razlaganju natančnejših pomenov kratkih, zgoščenih izrekov.

Mahā Kassapa – prevladujoči učenec med temi, ki so se držali asketskih praks.

Mahā Koṭṭhita – Buddha ga je proglasil za najodličnejšega učenca med tistimi, ki so znali logično analizirati. Iz zelo bogate brahmanske družine je pristopil k sanghi in postal kasneje arahant.

Mahā Moggallāna – je med Buddhovimi menihi imel največje magične sposobnosti in je bil poleg Častitega Sāriputte glavni učenec Buddhe. Lahko je potoval po prostoru kot ptica.

Mahānāma – Buddhov bratranec in brat častitih Anuruddhe in Ᾱnande. Izbral je posvetno življenje in je pustil, da Anuruddha postane menih. Zgodba je v knjigi Ñāṇamoli, The Life of the Buddha, str. 80-81.

Mahāpajāpatī Gotami – mlajša sestra kraljice Mahāmāye, Buddhove matere in tudi žena kralja Suddhodana. Po Mahāmāyini smrti je postala Buddhova krušna mati. Bila je prva ženska, ki je Buddho prosila za pomenišenje.

Mallikā – glavna žena kralja Kosale, Pasenadija.

Māluṅkyāputta je prejel od Buddhe kratko predavanje o temeljih šestih čutov, odšel v umik in dosegel arahantstvo.

Māra – “Ta, ki kvari” ali “Pokvarjenec” ali “Zlobnež”, bog v nesnovni obliki. V budističnem konceptu vesolja je položaj Māre podoben temu, kot ga ima Brahmā. Ima podoben status kot Satan v krščanstvu.

Migārova mati – glej Visākhā.

Nāgasamāla – osebni skrbnik Buddhe v prvih dvajsetih letih njegovega delovanja.

Nātaputta –  z drugim imenom Mahāvīra, eden od šestih pomembnih učiteljev, sodobnik Buddhe. Opisuje se kot heretik, vodja sekte džainistov. O Nātaputti glej tudi MN 14, 30, 36, 56, 58, 77, 101, 104 in DN 2, 29 in 33. Džainisti so poudarjali prakse strogosti, s katerimi izčrpajo vso iz preteklosti akumulirano slabo kammo.

Nandaka – gospodar iz bogate družine trgovcev. Po vstopu v Sangho je kmalu dosegel arahantstvo.

Nandiya – Sakyan iz Kapilavarrhuja in Anuruddhov prijatelj in stalni tovariš. Po pomenišenju je kmalu dosegel arahantstvo.

Paccekabuddha je človek, ki je sam dosegel prebuditev in osvoboditev, ne da bi bil odvisen od Dhamme, ki jo je učil Buddha, vendar ni sposoben učiti drugih Dhamme in vzpostaviti zakonika. Paccekabuddha se pojavi le v času, ko v svetu ni prisotnega Buddhovega učenja.

Padžota – kralj Avantija, nasilnega značaja. Bil je prijatelj kralja Bimbisāra iz Magadhe, katerega je ubil njegov sin Adžātasattu.

Padžāpati (Pajāpati) – stvarnik in ohranjevalec ustvarjenih bitij (sinonim za Brahmo). V Vedah je temu najvišjemu od vedskih božanstev ime Najvišji gospodar stvarjenja.

Pañcakanga –  tesar kralja Pasenadija iz Kosale je bil predan sledilec Buddhe. Pojavi se še v MN 78 in MN 127.

Pārāsariya – brahmanski učitelj študenta Uttare. Bil je ekspert v treh vedah. Pridružil se je Buddhi in kmalu postal arahant.

Pasenadi – kralj države Kosala, katere glavno mesto je bil Sāvatthi. V sedanjem času je to območje med jugom Nepala - province 5 in severa Indije (Uttar Pradesh). Bil je eden od Buddhovih najbolj predanih sledilcev, čeprav ne kaže, da bi dosegel kakršnokoli stanje duhovne realizacije. 

Pokkharasāti – bogat in zelo učen brahmanski učitelj, ki je živel v Ukkatthipostal sledilec Buddhe (glej DN 3).

Popotniki (Paribbājakā)  – so bili asketi, ki so neprestano potovali, se družili z ljudmi in razpravljali z njimi o etiki, filozofiji in misticizmu. Imeli so prepričanje, da bodo po smrti, če se prečistijo zla s celibatom, in ne delajo zla z dejanji, govorom in načinom življenja, dosegli popolno blaženost, kar je rojstvo v Brahminem svetu. Ljudje so jih spoštovali. V MN nastopajo: Dīghanakha, Sakuladāyī, Vekhanassa, Potaliputta. Mnogi od njih so postali sledilci Buddhe.

Puṇṇa Mantāniputta je pripadal brahmanski družini in ga je posvetil častiti Añña Kondañña v Kapilavatthuju. Kasneje ga je Buddha označil za najbolj uglednega meniha med učitelji Dhamme.

Puṇṇa – Ta Puṇṇa je različna oseba od Puṇṇe Mantāniputte iz MN 24. Bil je iz družine trgovcev, ki je bivala v pristaniškem mestu Suppāraka, v deželi Sunāparanta (sedanji Maharashtri). Ko je na poslovnem potovanju v Savatthi slišal učiti Buddho, je opustil laično življenje in postal menih.

Rāhula – edini sin Buddhe, rojen na dan, ko je Buddha zapustil palačo v iskanju prebujenja. Ko je bil star sedem let, ga je pomenišil častiti Sāriputta ob prvem Buddhovem obisku v Kapilavatthiju po njegovem prebujenju. Buddha ga je razglasil kot najpomembnejšega učenca med temi, ki so želeli vaditi. V MN 147 je dosegel arahantstvo po poslušanju Buddhovega učenja o razvoju vpogleda.

Revata –  je bil razglašen za prevladujočega učenca med temi, ki so meditatorji.

Saccaka – je bil sin džainskih staršev, ki sta bila oba spretna v filozofskih debatah. Različne doktrine se je naučil od svojih staršev in od drugih filozofov tedanjega časa. 

Sakka – vladar božanstev, vladar nebes Triintridesetih. Kralj Sakka vlada prvemu nivoju in drugemu nivoju božanstev in živi v drugem. Občasno se pojavi na zemlji ali povabi 

Sakya – narod, ki je za časa Buddhe živel v republiki. Glavno mesto je bil Kapilavatthu (v Nepalu sedaj Kapilvastu). Gautama Siddharta Buddha je bil sin Suddhodana, izbranega vladarja Sakya Ganarājya.

Samiddhi thera – izhaja iz družine gospodarjev iz Rājagaha. Po tem, ko je prisostvoval srečanju Buddhe in kralja Bimbisāra je vstopil v meništvo.

Saṅgārava – zelo učen brahman. Bil je najstarejši sin iz ene družine tega naroda, ki je bil poročen z Dhānañdžāni in je kmalu po tem pogovoru z Buddho postal arahant.

Sāriputta – poleg častitega Mahā Moggallāna glavni učenec Buddhe, ki se je odlikoval v modrosti in skrbi za Sangho. Ime mu je bilo tudi Upatissa. Postal je arahant, ko je poslušal Buddhovo učenje.

Sela – brahman iz Anguttarāpa, njegov oče je bil bogati brahman Vāsettha.

Subha – brahmanski študent, sin Toddaya, ki je postal Buddhov sledilec po srečanju z njim. Klicali so ga tudi Bhāradvādža, po imenu brahmanskga naroda.

Subhūti – mlajši brat Anāthapiṇḍike in je postal menih na dan, ko je bil Džetov gozdiček darovan Sanghi. Buddha ga je označil kot najodličnejšega učenca v dveh kategorijah – da je ta, ki živi brez konflikta in ta, ki je vreden darov.

Štirje veliki kralji (Cattāro Mahārājāno) – so čuvarji štirih četrtin iz najnižjega nivoja božanstev: Dhatarattha za vzhod; Virūlhaka za jug; Virūpakkha za zahod; Vessarana za sever. Varovali so Buddho od spočetja. So zaščitniki sveta in bojevniki proti zlu.

Tārukkha – eden izmed najbolj odličnih brahmanov iz mesta Mahāsāla. Bil je učitelj mladega brahmana Bhāradvādže.

Tathāgata – ime, ki ga je Buddha pogosto uporabljal, ko je govoril o sebi. Pomeni tudi: ¨tako prišel¨ ali ¨tako odšel¨.

Todeyya – znameniti brahman iz Mahāsāle.

Udāyi – sin brahmana v Kapilavatthiju, ki je postal Buddhov učenec in dosegel arahantstvo. Bil je pameten in dober govorec.

Udena – kralj v Kosambiju, glavnem mestu kraljestva Vamsā, ob bregovih reke Jamina. Na jugu je bilo kraljestvo Avanti. Udena je imel sina z imenom Bodhi, ki je zgradil palačo Kokanada.

Uddaka Rāmaputta – drugi učitelj Buddhe. Kot njegovo ime nakazuje, je bil Uddaka biološki ali pa duhovni sin (putta) Rāme. Rāma je moral biti že mrtev, ko je na sceno prišel Bodhisatta.

Uttara – brahminski študent, učenec Pārāsariya

Vacchāya – narod iz katerega je izhajal Pilotika. 

Vadžī – konfederacija narodov, ki je vključevala Ličije in Videhe, kot ene od glavnih narodov starodavne Indije. Glavno mesto za Ličije je bil Vesāli in za Videhe Mithilā. Za časa Buddhe sta bili obe mesti republiki.

Vessavana – eden od Štirih velikih nebeških kraljev, vladar yakkhasov, njegovo kraljestvo Visānā je na severu.

Vidhura in Sañdžīva – dva glavna učenca Kakusandha Buddhe.

Viḍūḍabha – sin kralja Pasenadija.

Visākha – bogat trgovec iz Rādžagaha in kasneje nepovratnik (anagami).

Visākhā –  bogata aristokratinja iz kraljestva Mogadha in Kosala. Postala je poznana po nadimku Migāramatā (Migārova mati), ko je uvedla v budizem svojega tasta (Migāra), bogatega bankirja iz Sāvatthīja, ki jo je simbolično imel kot svojo duhovno mati. Bila je glavna laična ženska podpornica Buddhe, ki je zanj dala zgraditi samostan (palačo) v Sāvatthīju.

Yama –  božanstvo smrti. Umrla bitja sodi glede na njihova dejanja.

 

 

2. Kraji, mesta, države, narod

Ambalatthikā - kraljev park oz. meditacijska dvorana ob cesti med Rājagahom in Nālando, kjer je Rāhula preživel večino časa.

Anga – dežela ljudi Angā, ki je ležala vzhodno od Magadhe, blizu sedanjega mesta Bhagalpur, ob Gangesu. Glavno mesto je bil Campā/Campanagiri.

Anguttarāpa – dežela severno od reke Mahī, ene od petih velikih rek v Indiji.

Ᾱpaā   verjetno glavno mesto v deželi Anguttarāpa. 

Aviha, Atappa, Sudassa, Sudassī in Akaniṭṭha – so Brahma svetovi, namenjeni za nepovratnike in se imenujejo tudi "čista bivališča oz.Suddhāvāsā".

Avanti – je bilo ozemlje v sedanji državi Utar Pradesh, severno od gorovja Vindhaja, približno kjer je sedaj Malwa. Bilo je eno od štirih velikih kraljestev za časa Buddhe (druga tri so bila Magadha, Kosala in Vatsa/Vamsa). Glavno mesto asevernega Avantija je bil Ujjeni, južnega Mahishmati. Za časa Buddhe mu je vladal kralj Padždžota. Neuspešno je želel osvojiti sosednje kraljestvo Kosambi, ki mu je vladal kralj Udena. 

Bālakaloṇakāra – vas blizu Kosambīja.

Bambusov gozdiček (Veluvana) – park blizu Rājagaha, ki ga je kralj Bimbisara podaril Buddhi in menihom. Zraven je bil prostor, kjer so redno krmili veverice (kalandakanivāpa). To je bil Buddhov priljubljen kraj.

Beluva – vas južno od Vesalīja.

Bhagga – dežela, ki je ležala med Vesālijem in Sāvathijem. Med svojimi popotovanju jo je Buddha večkrat obiskal in tam postavil tri pravila za menihe. Glavno mesto je bil Suṃsumāragiri.

Bhesakāla (Bhesakālavana) – gozdiček v deželi Bhagga, v katerem je bil Jelenji park. Gozdiček je dobil svoje ime po duhu yakkhinīju, ki se je imenoval Bhesakāla in je bival v tem gozdičku.

Čampa (Campā) –  bilo je glavno mesto državice Anga in pomemben trgovski center. Ležalo naj bi v bližini sedanjega mesta Bhagalpur v Indiji.

Devadaha – mesto, v katerem so živeli Sakyānci. Buddha ga je večkrat obiskal in tam učil.

Džetov gozdiček (Džetavana) - gozdiček južno od mesta Savatthi je od princa Džeta, sina kralja Kosale Pasenadija, odkupil Anāthapiṇḍika in ga daroval Buddhi. Na tem mestu so zanj zgradili bivališče oz. samostan.

Ghositov samostan (Ghositārāma) - samostan, ki ga je Buddhi in menihom poklonil Ghosita in Kosambīja.

Gozdiček slepih (Andhavana) – nahajal se je južno od Savathija. Menihi in nune so tam iskali samoto. V gozdičku je bila tudi meditacijska dvorana. Nekoč so v tem gozdu roparji napadli meniha, mu iztaknili oči in ga ubili. Kot posledica tega so ti roparji oslepeli in slepi tavali po gozdu.

Iccānanagala – brahmanska vas v deželi Kosala.

Isipatana – planjava blizu Varanasija, kjer je bil znani Migadāya ali Jelenji park (Sarnath). Tam je po prebujenju Buddha podal prvo učenje petim menihom. Tam je tudi preživel svoj prvi deževni umik. Sedaj je na tem mestu moderni Sarnath, približno 10 km iz Varanasija. 

Jelenji park – glej Isipatana.

Kajangala – mestno področje, ki je tvorilo vzhodno mejo ozemlja Majjhimadese.

Kammāsadamma – mesto ljudstva Kurov v bližini sedanjega Delhija, kjer je Buddha podal več učenj.

Kapilavatthu (Kapilavastu) – mesto pod Himalayo (sedaj Tilaurakot v južnem Nepalu), ki je bilo za časa Buddhe glavno mesto  istoimene pokrajine, v kateri je živel narod Sākyanov. V bližini je bil park Lumbivana, kjer se je rodil Buddha. Kraljevini je vladal kralj Suddhodana in kraljica Māyā, ki sta bila starša Buddhe. 

Kamboja – sedanja pokrajina Hazara v Pakistanu. Glavno mesto je bil Rajapur/Hataka.

Kāsi – pokrajina okoli Bārānasīja (sedanji Varanasi), v državi Utar Pradeš.

Kosala – območje med jugom Nepala (provinca 5) in severom Indije (Utar Pradeš, med Faizabadom, Gondo in Bahraichom). Za časa Buddhe je bilo to mogočno kraljestvo, ki mu je vladal kralj Pasenadi. Glavno mesto je bilo Sāvatthi (Sahet-Mahet). Tam je Buddha preživel velik del svojega življenja. 

Kosambī – pomembno mesto v starodavni Indiji in glavno mesto kraljestva Vatsa. Ležalo je blizu sotočja rek Yamuna in Ganges, kjer je sedaj mesto Prayagraj (Allahabad).

Kuru – kraljestvo z majhno politično močjo, vendar pomembno zaradi svojih ljudi, ki so sloveli po modrosti in dobremu zdravju. Tam je nastalo nekaj pomembnih sutt. Ležalo je v Haryani, v bližini sedanjega Delhija.

Kusinārā – eno od glavnih mest kraljestva Mallā. V Kusināru je Buddha umrl. Postalo je eno od štirih svetih mest, ki jih je Buddha označil kot primernih za romanje (ostali trije so Kapilavatthu, Bodhagayā in Isipatana.

Lumbinī – park med Kaplavatthujem in Devadaho (v sedanjem Nepalu). V njem je bil rojen Buddha.

Madhurā – glavno mesto dežele Surasena, ki se je razprostirala ob reki Yamuni, na jugu dežele Kuru, blizu sedanjega mesta Mathurā pri Agri. 

Magadha – starodavno indijsko kraljestvo na ozemlju sedanjega južnega Biharja (Patna in Gaya), južno od reke Ganges. Njegovo glavno mesto je bil Rādžagah (sedanji Radžgir). Za časa Buddhe je vladal kralj Bimbisāra.

Mahājanapadas – šestnajst dežel, ki so obstajale za časa Buddhe. To so bile: Kāsī, Kosala, Anga, Magadha, Vadži, Mallā, Cetiya, Vamsā, Kuru, Pañcāla, Macchā, Sūrasena, Assaka, Avantī, Gandhāra in Kamboja.

Majjhimadesa – pokrajina v centralni Indiji, kjer je bi rojen budizem. Vsebovala je štirinajst od šestnajstih Mahājanapadas, razen Gandhāre in Kamboje.

Mallā – majhna starodavna vzhodnoindijska republika (poimenovana po svojem vladajočem narodu), ki je bila tisti čas razdeljena na dva dela, z glavnima mestoma Pāvā (sedaj Fazilnagar) in Kusinārā (sedaj Kasia). Pomembna je bila zato, ker sta tam izbrala za svojo smrt Mahavira in Gotama Buddha. Dežela je ležala severno od Magadhe. Mnogo prebivalcev je bilo sledilcev tako Buddhe kot džainista Mahavire. Kmalu po Buddhovi smrti je državo zavzelo kraljestvo Magadha.

Mithilā – glavno mesto države Videha. Bilo naj bi na mestu sedanjega mesta Janakapur v Nepalu, ob meji z Indijo.

Nādikā – mesto v deželi Vadžī.

Nālandā – mesto blizu Rādžagaha, v katerem je večkrat bival džainist Nātaputta. Nahajalo se je na mestu sedanjega mesta Baragaon, blizu Varanasija.

Nigrodhov park (Nigrodhārāma) – je preden ga je daroval Sanghi pripadal Sakyanu Nigrodhu. Ležal je pri sedanjem mestu Tilaurakot v južnem delu Nepala, kjer je ležalo starodavno mesto Kapilavatthu. V tem parku je bilo tudi bivališče, v katerem je Buddha večkrat bival in učil. Tam je nastalo več Vinaya pravil.

Pāṭaliputti – V času Buddhovih zadnjih dni je bilo to mesto še vedno majhno, poznano kot Pāṭaligama. V DN 16:1.28 Buddha napove njegovo bodočo veličino. Postalo je glavno mesto Magadhe. Sedanji naslednik tega mesta je mesto Patna, prestolnica države Bihar.

Pāvā – mesto v državi Malla, kjer je Buddha pojedel svoj zadnji obrok hrane in odšel umret v Kusināri. V Pāvi je umrl džainist Mahavira. Sedaj je tam mesto Padrauna.

Pubbavideha – vzhodni od štirih kontinentov, ki sestavljajo svet (Cakkavāla).

Rādžagah – prvo glavno mesto nekdanje kraljevine Magadha, ki je ležalo kjer je sedanje mesto Rajgir v Biharju. 

Rādžaka (Rājakārāma) – to je verjetno bil samostan v Sāvatthiju blizu Džetavana, ki ga je zgradil kralj Pasenadi na pobudo Buddhe za nune.

Sāmagāma – sakyanska vas z ribnikom polnim lokvanjev.

Sāvatthī oz. Shravasti – večje mesto v starodavni Indiji. Ležalo je na lokaciji sedanje države Uttar Pradesh blizu Balrampurja, 170 km severovzhodno od Luknowa. Bilo je glavno mesto kraljestva Kosala več kot tisoč let (od 6 stoletja pr.Kr. do 6 stoletja po Kr.). Za časa Buddhe je kraljestvu vladal kralj Pasenadi, ki je kasneje postal njegov učenec. V MN je 75 sutt, ki se dogajajo v Sāvatthīju ali v njegovi okolici.

Senānīnigama – vas blizu Uruvelā, v kateri je živel Senānī, bogat gospodar. Vas je bila na bregovih reke Nerañjarā (sedanje reke Nilajana), ki teče v državi Džarhad, v Indiji.

Sineru – gora, ki tvori center sveta. Na vrhu Sineru je Tāvatimsa, drugi os šest božanskih svetov.

Subhaga gozdiček (Subhagavana) – gozdiček pri kraju Ukkaṭṭhā, ki je bil znan po svoji lepoti. 

Sunāparanta – dežela z nasilnimi ljudmi. Verjetno se je nahajala v delu sedanjega Gudžarata v Indiji, ob obali Indijskega oceana, severno od Mumbaia (Maharashtra), kjer je sedaj področje Sopara.

Tāvatimsa – drugi od šestih svetov božanstev. Bivajo na vrhu gore Sineru (ali Sudassana). Tam so božanstva Triintridesetih.

Tusita – četrto od šestih svetov božanstev. štiristo let človeškega življenja je enako enemu dnevu v Tusita svetu.

Ujuññā – predel in mesto v deželi Kosala.

Ukkācelā – mesto v deželi Vadži, na obali Gangesa, ob cesti, ki je vodila od Rādžagaha do Vesālija.

Ukkaṭṭhā – mesto v deželi Kosala, blizu Himalaje.

Uruvelā – kraj na bregovih reke Nerañjarā.

Vadži – ime dežele in njenih ljudi. Bila je ena izmed šestnajstih Mahājanapadas ali dežel. Bila je konfederacija osmih sosednjih ljudstev (Vadži, Licchavis, Kshatrikas, Videhas so najpomembnejša). Ozemlje je ležalo v okolici Muzaffarpura in Vaishalija v Biharju. Glavno mesto je bil Vesāli (Vaishali) za Licchavije in Mithilā za Videhane. Za časa Buddhe sta to bili republiki.

Vatsa/Vamsa – je bila ena od šestnajstih kraljestev v starodavni Indiji. Ležalo je na ozemlju sedanjega Allahabada v Utar Pradešu, pri sotočju Gangesa in Yamune. Glavno mesto je bil Kaushambi. Vladal je Udayana.

Vesāli – glavno mesto starodavne republike Vajji. Mesto je ležalo 40 km severno od sedanje Patne, glavnega mesta države Bihar v Indiji. V njem je potekal drugi koncil, približno sto let po Buddhovi smrti.

Videhā – ime kraljestva in njenih ljudi. Ležala je v severovzhodnem Biharju in delu južhega Nepala z glavnim mestom Mithilā. Viri pravijo, da je bila pretežno trgovsko usmerjena z močno vedsko kulturo in filozofijo. Okoli leta 500 p.Kr. so postali del Vajjijske konfederacije in kasneje kraljestva Magadhe.

Yona – grški svet tistega časa.

 

 

3. Ostalo

Arahant – častivredni, ki je dosegel četrti, najvišji nivo prebujenja in se ne bo več rodil.

Asket (samaṇa) – duhovna oseba, ki opusti običajne obveze do socialnega življenja z namenom, da poišče življenje, ki je bolj v sozvočju načina narave. Iskalec duhovnega prebujenja.

Banyan drevo - vrsta figovega drevesa, ficus benghalensis, pali: nigrodha.

Belina –  les bele barve, ki je v rastočem drevesu, živ les, ki prenaša vodo iz korenin do listov in je manj obstojen.

Bitje – vse, kar ima življenje.

Bitnost (bhava) – eksistenca, obstoj, težnja, da nekaj JE. Vibhava je obratna težnja, da nekaj NI.

Bodhisatta – bitje, ki si prizadeva za duhovno prebujenje. Nanaša se običajno na Buddho, preden je ta dosegel prebujenje.

Blagoslov (anumodana) je kratek govor, ki sledi obroku hrane, z navodili darovalcem glede določenega aspekta Dhamme in izražanje želje, da jim bo njihova zaslužena kamma prinesla obilen sad.

Brahmavihāra – štiri božanska zavetišča: 1. dobrohotnost (mettā), 2. sočutje (karuna), 3. srečoželjnost (mudita), 4. mirnodušnost (upekkhā).

Brahman – pripadnik prve od štirih kast socialne hierarhije v Indiji. So duhovniki, duhovni in intelektualni voditelji družbe. Ime brahman izhaja iz besede brahman (magična sila).

Častiti (bhante) – pogosto se uporablja pri naslavljanju budističnih menihov.

Dejanje (kamma) – dejanje s telesom, z govorom ali v umu, ki vedno vodi do rezultata (dobrega ali slabega).

Deževni umik (vassa) – obdobje meniškega umika, ki ga je vzpostavil Buddha, v katerem se menihi vzdržijo vseh nepotrebnih potovanj za celoten čas indijskega monsunskega obdobja (od polne lune v juliju do polne lune v oktobru).

Dhamma z veliko začetnico – 1. resnica o naravi, 2.učenje Buddhe, ki temelji na naravnih zakonih in je povzeto v Štirih plemenitih resnicah.

dhamma z malo začetnico – 1. pojav, 2. umsko stanje.

Dobrohotnost (mettā) – ena od desetih popolnosti, vrlin (pāramīs) in eno od štirih vzvišenih bivališč (brahmavihāra).

Džhāna – meditacija, stopnja zbranosti. Osem vedno bolj prefinjenih stopenj zbranosti, od tega štiri snovne in štiri nesnovne.

Enkratni povratnik (sakadāgāmī) – ta, ki je dosegel drugo stopnjo prebujenja skozi opustitev petih nižjih ovir in ki se bo po smeri še enkrat rodil v ta svet.

Gospodar (gahapati) – oseba, ki ima v lasti hišo ali jo najema. Človek, ki ima nekaj lastnine.

Indijsko leto – v skladu z starodavnim sistemom, ki je neločljivo povezan z budizmom, je razdeljeno na tri obdobja – hladno obdobje, toplo obdobje in deževno obdobje, in ki vsako traja štiri mesece. Štirje meseci so nadalje razdeljeni v štirinajstdnevja (pakkha). Tretje in sedmo vsebuje štirinajst dni, ostala pa petnajst dni. V vsakem štirinajstdnevju so noči na polno luno in na mlaj (na štirinajsti ali petnajsti dan) in noč na prvi krajec (osmi dan) smatrajo kot posebej ugodne. V budizmu so ti dnevi postali uposatha (sabat), dnevi verskih obredov.

Kasiṇa – objekt meditacije/koncentracije, ki izhaja iz fizične naprave, ki zagotavlja podporo za pridobitev notranje vizualiziranega znaka. Tako, na primer, se lahko disk narejen iz gline uporabi kot predmet za prakso zemeljske kasiṇe, vrč z vodo za prakticiranje vodne kasiṇe.

Kastni sistem v Indiji: brahmani (duhovščina), kšatrije (vojščaki in plemeniti), vaišji (trgovci in kmetje oz. poslovni svet), šudre (delavci).

Kola sadež – spada v družino Rhamnaceae (jujube - Ziziphus jujuba). Sadež je podoben oljki.

Kusa trava – Poa cynosuroides oz. Desmostachya bipinnata. Tropska visokorasla in aromatična trava, ki se je med drugim uporabljala tudi kot material za sedalo za meditacijo.

Laični privrženec (upāsikā za ženske, upāsaka za moške) – ljudje, ki sledijo učiteljem ali Buddhi, vendar formalno niso zavezani učitelju.

Menih, miloščinar (bhikkhu) – moški, ki je opustil posvetno življenje in živi v skladu z Vinayo in s pravili Pātimokkhe.

Minljivost (anicca) – kar ima naravo razkroja, ena od treh karakteristik eksistence.

Modrost (paññā) – v budizmu je pomen modrosti bližje vpogledu v pravo naravo sveta in doživljanja oz v tri značilnosti vseh stvari: nestalnosti, nezadovoljenosti (trpljenja) in nesebstva. Modrost, ki je v osmeročleni poti vsebovana v pravilnem pogledu se mora razviti kot dejavnik poti.

Nauk in disciplina (Dhamma-Vinaya) – Buddhovo učenje in njegova etična pravila.

Nečistost/ onečaščenje/ onesnaženje (kilesa) – pohlep (lobha), odpor (dosa) in zabloda (moha).

Nepovratnik (anāgami) – ta, ki je dosegel tretjo stopnjo prebujenja skozi opustitev petih nižjih ovir in se več ne bo rodil v ta svet. Večina njih zaključi svojo prakso osmeročlene poti v svetu z imenom Čisto bivališče (Suddhāvāsa).

Neprijetnost (dukkha) – kvaliteta bolečine, trpljenja, nezadovoljstva, stresa, muke, ne-mira. Nasprotje sukkhe, prijetnosti. V preteklosti so dukkho na splošno prevajali kot "trpljenje", kar pa ni ustrezno, ker dukkha zajema tudi nekatera prijetna stanja, ki jih želimo opustiti.

Nesebstvo (anattā) – neosebnost, brez jaza.

Nestalnost (annica) –  nekaj obstaja, potem pa tega naenkrat ni več.

Nevednost (avijjā) – neznanje, zabloda o naravi uma. Glavni izvor zla in nadaljevanja eksistenčnega toka.

Nibbāna brez ostanka – prenehanje vse eksistence s končno smrtjo. Ostanek je nekaj nečistosti, ki ločijo nepovratnika od arahanta.

Nuna (bhikkhunī) – ženska, ki je opustila posvetno življenje in živi v skladu z Vinayo in s pravili Pātimokkhe.

Občutki (vedanā) označujejo kvaliteto izkušnje, telesno in mentalno, ki je ali prijetna (sukha), neprijetna (dukha) ali nič od tega, nevtralna.

Obsedenost uma (papañca)  umska aktivnost razmnoževanja misli, ki jo upravljata poželenje in pogledi in ki vodi v človeku do ustvarjanja svoje lastne realnosti.

Pabbajja – sprejetost. Laik začne živeti kot Buddhov menih.

Pāricchattaka – drevo v svetu božanstev Tāvatimsa.

Pātaliputta/Pātaligāma) – glavno mesto kraljestva Magadha, blizu sedanje Patne. Buddha ga je obiskal tik pred svojo smrtjo.

Pātimokkha – pravilnik meniške discipline, ki v pali jeziku sestoji iz 227 pravil za menihe in 311 za nune.

Pavāranā je ceremonija, ki označuje konec vasse (deževno obdobje), ko menihi za tri mesece ne potujejo in ostajajo na enem kraju. Na ta dan vsi menihi povabijo skupnost, da jo opomnijo na vse pregrehe, ki so bili storjene v tem času.

Pet agregatov (khandha) – skupine, na katere lahko deluje predpostavka (pañc’upādānakkhandhā). Pet skupin dejavnikov, ki tvorijo vsako doživljanje. To so snov (rūpa), občutki (vedanā), zaznave (saññā), tvorbe (saṅkhara) in zavest (viññāṇa).

Pet duhovnih moči/sposobnosti (bala/indriya) – zaupanje (saddhā), napor (viriya), pozornost (sati), zbranost (samādhi), modrost (paññā).

Pet ovir (nīvaraṇa) je: želja po čutnosti (kāma-chanda), zlobnost (byāpāda), lenost in topost (thīna-middha), vznemirjenost in zaskrbljenost (uddhacca-kukkucca), dvom (vicikicchā).

Pet nižjih ovir (orambhāgiyni saṁyojanāni) se imenujejo zato, ker vodijo do ponovnega rojstva v čutna področja. Ovire so: pogled sebstva (vera, da sebstvo obstaja - sakkāya-dihi), dvom (o npr. Buddhi, Dhammi, Sanghi - vicikicchā), vdanost pravilom in običajem (navezanost na ceremonije - sīlabbata-parāmāsa), želje po čutnosti (želja po prijetnih pogledih, zvokih, vonjih, okusih in otipnimi predmeti - kāma-rāga) in sovraštvo (razdražljivost, ogorčenost - paṭigha). Popolno so te ovire izbrisane le v nepovatniku.

Plemeniti (ariya) –1. ta, ki je dosegel vsaj prvo stopnjo prebujenja, 2. kasta vladajočih in vojakov.

Plemenita osmeročlena pot – pravilni pogled, misel, govor, dejanje, način življenja, napor, pozornost in zbranost.

Popolna sprejetost (upasampadā) – skupnost menihov sprejme med menihe (bhikkhu) tega, ki to prosi, kot polnopravnega člana Sanghe.

Pozornost (sati) – prepoznavanje doživljanja skupaj s kontekstom. Odnos med dvema pomenoma za sati (spomin in pozornost) se lahko opiše tako: izostrena pozornost na sedanjost tvori osnovo za točen spomin preteklosti.

Prebujenje (bodhi) – glej Nibbāna. Razsvetljenje je manj primeren izraz. 

Predpostavka (upādāna) – dodanost, namišljenost, je domneva glede na čutnost, poglede, pravila in običaje in teorije o sebstvu.Je rezultat želje (tānha), ki v srcu spremeni prvotni pomen tistega, na kar se nanaša predpostavka in to napravi skladno z našo željo. Je kot nek dodatek, ki je privezan na osnovni, čisti agregat. Nekateri prevajajo besedo kot oprijemanje (na te predpostavke). Upādāna je tudi deveti člen v verigi odvisnosti nastajanja. Več v SN 12:2. Glej tudi razlago Nanavira Thera, Notes on Dhamma, Path Press Publications, 2010, str. 11.

Primerna pozornost (yoniso manasikāra) – pozornost, ki je usmerjena h koreninam stvari. 

Sāla - drevo shorea robusta iz družine Dipterocarpaceae. Je pomemben vir trdega lesa v Indiji. Pod tem drevesom se je Buddga rodil in tudi umrl; salaḷa (saral), bor, pinus longifolia, les je sladko dišeč; padumaka (padmaka), himalajska divja češnja, primus cerasoides.

Sangha (Saṅgha) – skupnost budističnih menihov (bhikkhu) in nun (bhikkhunī). Lahko se jo ima za globalno institucijo budističnega meništva ali pa za individualno meniško skupnost. V višjem pomenu se Sangha nanaša na skupnost prebujenih učencev Buddhe – laikov in pomenišenih – ki so dosegli vsaj stopnjo vstopajočega v tok, prvo od transcendentnih poti, ki kulminira v Nibbāni.

Sebstvo (attā) – jaz, duša, osebnost, neka substanca, ki naj bi bila v bitju in bi bila identiteta tega bitja.

Sedem dejavnikov prebujenja (satta bojjhanga) – so vključeni med sedemintrideset pogojev za prebujenje. To so: pozornost (sati), raziskovanje pojavnosti (dhamma vicaya), vztrajnost (viriya), veselje (pīti), mirnost (passaddhi), zbranost (samādhi) in mirnodušnost (upekkhā).

Snov (rūpa) – 1. materialnost, ki jo tvorijo štirje elementi (zemlja, voda, zrak in ogenj) in je eden od petih agregatov (pojavov), pa tudi 2. objekt gledanja, vidna oblika. 

Sprejetje (phassa) – ko se srečajo čutna sposobnost, njen predmet in zavest in se zgodi sprejetost tega srečanja v umu na eksistenčnem nivoju (ni mišljen biološki nivo). Nakazuje, da gre za dualnost, povzročeno zaradi domneve sebstva. Pogosto se phassa nenatančno prevaja kot kontakt.

Sprejetost (pabbajjā) – formalni obred vstopa v življenje brezdomstva kot novinec (sāmaṇera). Laik začne živeti kot Buddhov menih.

Srce (citta) – um, celostno dojemanje, stanje zavesti. Natančnejša razlaga pojma je v knjigi b. Akiñcana: With the Right Understanding, Path Press Publications, str.43.

Srčevina – kvaliteten les, ki je kot rezultat naravne kemijske spremembe postal bolj odporen na razpadanje in je zato zelo cenjen. V prenesenem pomenu je to jedro, esenca, bistvo nečesa.

Starešina (thera) – imajo več kot deset deževnih umikov od svoje posvetitve (upasampadā); srednji menihi (madžhima) imajo med pet in devet deževnih umikov; novi menihi (navaka) imajo manj kot pet deževnih umikov.

Sutta – dobesedni prevod iz palija je nit. Učenje ali pridiga Buddhe ali enega od njegovih učencev. Po Buddhovi smrti so jih zrecitirali v palijskem jeziku in jih kasneje malo pred našim štetjem zapisali v Sri Lanki. V Sutta Piṭaki jih je zbranih več kot 10.000.

Sveto življenje (Brahmacaryā) – celibatsko duhovno življenje. 

Študent, učenec (sekha) – ta, ki je na poti proti popolnosti. 

Tathāgata – ime, ki ga je Buddha pogosto uporabljal ko je govoril o sebi, dobesedno "Takšnost".

Tindukā drevo – Diospyros malabarica. Uporablja se v ayurvedi in za barvanje tkanin.

Tvorba (saṇkhāra) – nekaj združenega. Sile in dejavniki, ki tvorijo stvari (fizične in v umu), tvorbe in stvari, ki so rezultat tega. Lahko se nanaša na vse, kar je tvorjeno s pogoji, ali kot eden od petih agregatov.

Ugasnitev (nibbāna) – razbremenitev, prebuditev, končna osvoboditev od vsega trpljenja, cilj budistične prakse. Uničenje vseh mentalnih vplivov (āsava) in onesnaženj (kilesa) in pobeg iz eksistenčnega toka (saṃsāra).

Um (mano) – mentalnost, imaginacija, razmišljanje, intelekt.

Upasampada – popolna sprejetost med menihe. Pripravnik zaprosi skupnost menihov za sprejem vanjo in ta ga soglasno sprejme ali pa tudi ne.

Uposatha, sabat – dan verskega praznovanja v starodavni Indiji, ki ga je kot takega prevzel budizem. Ob luninih fazah se laični budisti zberejo in poslušajo Dhammo in spoštujejo osem vodil. Ob mlaju in ščipu se zberejo menihi in recitirajo pravila Pātimokkhe. Glej tudi AN 3:70.

Vede   zelo obširna zbirka besedil, ki predstavljajo enega od temeljev indijske filozofije in religij, ki so nastale na njenem ozemlju. Imenujejo jih tudi »trojno znanje«, ker so spisi razvrščeni v tri zbirke: to so Rigveda (Veda verzov), ki obsega hvalnice, Samaveda (Veda spevov), ki obsega liturgične spise, in Jadžurveda (Veda urokov), v kateri so zbrani žrtveni izreki. Kasneje se jim je pridružila še Atharvaveda, zbirka mističnega svečenika ognja Atharvana, tako da Vede sestavljajo štirje deli.

Vinaya – dobesedno to, kar vleče ven iz neprijetnosti. Kodeks meniških pravil, predpisov in običajev, ki so narejeni, da se olajša izvajanje prakse Dhamme. Kodeks je del pali kanona.

Vplivi (āsava) – tok, ki izstopa ali vstopa (bolj običajno) v srce človeka. Prevaja se lahko tudi kot madež. Je kategorija nečistosti, ki obstajajo na najglobljem in najbolj osnovnem nivoju, s čutnimi užitki, pogledi, z željo po eksistenci in z nevednostjo.

Vstopajoči v tok (sotāpanna) – oseba, ki je opustila prve tri ovire in je na prvi stopnji prebujenja, ki zagotavlja, da bo ponovno rojen ne več kot sedemkrat v ta ali višji svet.

Zaznava (saññā) – sprejem in dojemanje čutnih signalov.

Zbranost uma (samādhi) – poenotenje, mentalna stabilnost.

Zunanje oblačilo (saṅghāṭi) – dvoslojna zunanja halja velikosti cca 2x3m, ki jo običajno menih med formalnimi srečanji Sanghe in ceremonijami nosi zloženo oz. pregibano preko levega ramena. Je eno od treh glavnih oblačil budističnega meniha.

 

Viri:

- opombe v knjigi Bhikkhu Nanamoli/Bodhi -  The Middle Lenght Discourse of the Buddha, Wisdom Pub., 2009 
https://en.wikipedia.org
http://www.palikanon.com
 

 

 

september 2021


 

(CC) SloTheravada, 2020

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana