(MN 98) Vāseṭṭha Sutta - Vāseṭṭhi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Icchānangali, v gozdu blizu Icchānangala.

2. Takrat so se številni dobro znani in premožni brahmani zadrževali v Icchānangali, na primer brahman Cankī, brahman Tārukkha, brahman Pokkharasāti, brahman Džāṇussoṇi, brahman Todeyya, in drugi dobro znani in premožni brahmani.

(Brahman)

3. Ko sta brahmanska študenta Vāseṭṭha in Bhāradvādža hodila in potovala za vadbo, je med njima nastal ta razgovor: “Kako je nekdo brahman?” Brahmanski študent Bhāradvādža je rekel: “Ko je nekdo dobro rojen na obe strani, čistega materinskega in očetovskega porekla sedem generacij nazaj, neizpodbitnega in brezhibnega glede rojstva, potem je ta brahman.” Brahmanski študent Vāseṭṭha je rekel “Ko je nekdo kreposten in izvaja običaje, potem je ta brahman.”

4. Toda brahmanski študent Bhāradvādža ni mogel prepričati brahmanskega študenta Vāseṭṭha, niti ni mogel brahmanski študent Vāseṭṭha prepričati brahmanskega študenta Bhāradvādžo.

5. Potem je brahmanski študent Vāseṭṭha nagovoril brahmanskega študenta Bhāradvādžo: “Gospod, asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprej iz naroda Sakya, živi v Icchānangali, v gozdu blizu Icchānangala. Dobra novica o mojstru Gotami se je razširila glede tega: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’ Pridi, Bhāradvādža, pojdiva do asketa Gotame in ga vprašajva o tej stvari. Tako kot odgovori, tako si bova zapomnila.” - “Da, gospod,” je odgovoril brahmanski študent Bhāradvādža.

6. Oba brahmanska študenta, Vāseṭṭha in Bhāradvādža, sta odšla do Blaženega in izmenjala z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, sta sedla na stran in brahmanski študent Vāseṭṭha je nagovoril Blaženega v verzih:

7. Vāseṭṭha

1. “Za oba priznavajo, da imava
znanje o treh Vedah,
ker jaz sem učenec Pokkharasātija
in on učenec Tārukkha.

2. Dosegla sva popolno mojstrstvo
čez vse, kar učijo učenjaki Ved;
izkušena v filologiji in gramatiki
sva enaka najinima učiteljema v razpravah.

3. Med nama je nastal spor, Gotama,
glede vprašanja rojstva in razreda:
Bhāradvādža pravi, da si brahman z rojstvom,
a jaz trdim, da postaneš brahman s svojim delovanjem.
To je, o modrijan, najin spor.

4. Ker nihče od naju ni prepričal drugega,
ali ga pripravil, da sprejme njegov pogled,
sva prišla, da te povprašava, gospod,
ki si poznan kot samoprebujeni.

5. Kot ljudje s obrnjenimi dlanmi
častijo luno, ko ta doseže polnost,
tako te v svetu častijo
in se ti klanjajo, Gotama.

6. Tako te sedaj sprašujeva, Gotama,
oko vstalo v svet:
je brahman ta z rojstvom ali z delovanjem?
Razloži nam, ki ne vemo,
kako naj prepoznamo brahmana.”

8. Buddha

7. “Pojasnil vama bom, kot v resnici so,
Vāseṭṭha,” je rekel Blaženi,
“splošne razdelitve živih bitij;
ker mnogo vrst je rojstev.

8. Spoznaj najprej travo in drevesa:
čeprav jim manjka samozavedanje,
je njihovo rojstvo njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

9. Naslednji pridejo molji in metulji
in tako dalje do mravelj:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

10. Potem spoznajta vrste štirinožcev
[različnih vrst], majhne in velike:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

11. Spoznajta tiste, katerih trebuh so njihove noge,
to je, razred dolgohrbtih kač:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

12. Spoznajta tudi v vodi bivajoče ribe,
ta pašnik v tekočem svetu:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

13. Naslednje spoznajta ptice, ki potujejo s krili,
ko se gibljejo po širnem nebu:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

9.

14. Kot v teh rojstvih razlike
v rojstvu napravijo njihov razločevalni znak,
pri ljudeh nobena razlika v rojstvu
ne napravi znaka razločevanja.

15. Niti v laseh niti v glavi
niti v ušesih niti v očeh
niti v ustih niti v nosu
niti na ustnicah niti v obrvih;

16. Niti v ramenih ali vratu
niti v trebuhu ali hrbtu
niti v zadnjici ali prsih
niti v anusu ali genitalijah;

17. Niti v rokah niti v nogah
niti v prstih ali nohtih
niti v kolenih niti v stegnih
niti v svoji barvi ali v glasu:
tukaj rojstvo ne napravi nobenega razločevalnega znaka,
kot je to pri drugih vrstah rojstev.

18. V človeških telesih samih po sebi
ni najti nič razlikovalnega.
Različnost med človeškimi bitji
je čisto govorna oznaka.

10.

19. Kdor se preživlja med ljudmi
s kmetijstvom, zanj bi moral vedeti,
da je kmet, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

20. Kdor se preživlja med ljudmi
z različnimi rokodelstvi, zanj bi moral vedeti,
da je rokodelec, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

21. Kdor se preživlja med ljudmi
s trgovino, bi moral vedeti,
da je trgovec, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

22. Kdor se preživlja med ljudmi
s služenjem drugim, bi moral vedeti,
da je služabnik, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

23. Kdor se preživlja med ljudmi
s krajo, bi moral vedeti,
da je tat, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

24. Kdor se preživlja med ljudmi
z lokostrelstvom, bi moral vedeti,
da je vojak, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

25. Kdor se preživlja med ljudmi
z duhovništvom, bi moral vedeti,
da je duhovnik, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

26. Kdorkoli vlada med ljudmi,
mestu in kraljestvu, bi moral vedeti,
da je vladar, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

11.

27. Nimam za brahmana nekoga
zaradi njegovega izvora in porekla.
Če se ovire še vedno skrivajo v njem,
je on samo tisti, ki pravi ‘Gospod.’
Kdor je brez ovir in ni več vezan:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

28. Kdor je odrezal vse ovire
in ga tesnoba več ne pretresa,
ki je premagal vse vezi, je nevezan:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

29. Kdor je odrezal vsak jermen in jermenček,
in tudi uzde in zadržke,
čigar kletka je odprta, je prebujen:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

30. Kdor, ko je zlorabljen, napaden ali zasužnjen
prenaša to brez slabe volje,
z močjo prenašanja kot svojo močjo, svojo silo, vojsko:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

31. Kdor ne vzplameni z jezo,
je usmiljen, kreposten in skromen,
obvladan, nosi svoje poslednje telo:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

32. Kdor se, kakor dež na lokvanjeve liste
ali gorčično seme na konici šila,
čutnosti ne oprijema:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

33. Kdor pozna tu v sebi
uničenje vse neprijetnosti,
z bremenom odloženim in neodvisen:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

34. Kdor z globokim razumevanjem, moder,
lahko pove za pot iz nepoti
in dosegel je najvišji cilj:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

35. Daleč, tako od gospodarjev
kot od teh, ki so šli v brezdomstvo,
nima hiše za zatočišče in je z malo željami:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

36. Kdor je odložil palico
proti vsem bitjem, slabotnim ali krepkim,
ki ne ubije ali da ubiti:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

37. Kdor ni nasprotnik med nasprotniki,
miroljuben med predanimi nasilju,
kdor se ne naveže med navezanimi:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

38. Kdor odvrgel vse je poželenje in sovraštvo,
odvrgel domišljavost in prezir,
kakor gorčično seme na konici šila:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

39. Kdor izreče govor brez osornosti,
poln pomena, resnico vedno,
ki ne škoduje nikomur:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

40. Kdor v svetu ne bo nikdar vzel tega,
kar ni dano, naj bo dolg ali kratek,
majhen ali velik ali lep ali grd:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

41. Kdor nima več hrepenenja
po tem svetu ali po naslednjem,
ki živi brez hrepenenja in je neodvisen:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

42. Kdor se več ne vdaja užitkom,
in ni zmeden, ker ve;
kdor je pridobil odločno hojo v nesmrtnost:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

43. Kdor je presegel vse vezi
obojega, odlik in zlih del,
je brez skrbi, brez vpliva in čist:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

44. Kdor je čist kot brezmadežna luna,
jasen in čvrst in v katerem
sta radost in bitnost uničeni:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

45. Kdor je prešel onkraj močvirja,
blata, saṃsāre, vse zablode,
kdor je prišel na nasprotni breg
in bival je v stopnjah zbranosti,
je nezmeden in nezbegan,
dosegel ugasnitev skozi nenavezanost:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

46. Kdor je opustil čutnost
in pohaja v brezdomstvu
z uničenimi željami po čutnosti in bitnosti:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

47. Kdor je opustil tudi želje,
in pohaja v brezdomstvu,
z uničenim obojim, željami in bitnostjo:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

48. Kdor pusti za sabo vse človeške vezi
in odvrže vezi nebes,
neodvisen od vseh vezi kjerkoli:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

49. Kdor pusti za sabo zadovoljstvo in nezadovoljstvo,
kdor je ohlajen in brez navezanosti,
junak, ki je presegel svet:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

50. Kdor ve, kako bitja preminejo 
in se ponovno pojavijo v mnogih oblikah,
se ne drži ničesar, je najvišji, buden:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

51. Njegova destinacija je nepoznana
božanstvom, duhovom in človeku,
arahant z uničenimi vplivi:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

52. Kdor sploh nima ovir,
spredaj, zadaj in v sredini,
kdor je neoviran in ni več navezan:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

53. Vodja črede, popoln junak,
veliki modrijan, katerega zmaga je dobljena,
nezmeden, očiščen, prebujen:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

54. Kdor pozna svoja mnogotera bivša življenja,
vidi nebesa in stanja bede,
kdor uničenje rojstva dosegel je:
ta je tisti, ki ga imam za brahmana.

12.

55. Ker ime in rod sta dodeljena
kot zgolj oznaki v svetu;
izvirata iz dogovorov,
določenih tukaj in tam.

56. Za te, ki ne poznajo tega dejstva,
so napačni pogledi že dolgo podlaga njihovih src.
Ne vedoč, nam oznanijo:
‘Nekdo je brahman z rojstvom.’

57. Nekdo ni brahman z rojstvom,
niti z rojstvom nebrahman.
Z dejanjem je nekdo brahman,
z dejanjem je nekdo nebrahman.

58. Ker ljudje so kmetje s svojimi dejanji,
in s svojimi dejanji so tudi rokodelci;
in ljudje so trgovci po svojih dejanjih,
in s svojimi dejanji so tudi služabniki.

59. In ljudje so roparji po svojih dejanjih,
in po svojih dejanjih so tudi vojaki;
in ljudje so duhovniki po svojih dejanjih,
in po svojih dejanjih so tudi vladarji.

13.

60. V skladu z resničnostjo
modrijani vidijo dejanje kot resnično je,
vidijo nastajanje z vzrokom,
modro poznajo dejanje in njegov sad.

61. Dejanje nadaljuje svet,
dejanje nadaljuje ljudi.
Bitja so zvezana z dejanjem,
kakor kolo na kočijo z zatičem.

62. Asketizem, sveto življenje,
samonadzor in notranja vadba –
tako nekdo postane brahman,
v tem je najvišje brahmanstvo.

63. Ta s trojno vednostjo,
miroljuben, s končanim obstojem:
zato poznaj ga, o Vāseṭṭha,
on je Brahmā in Sakka[2], za te, ki razumejo.”

14. Ko je bilo to rečeno, sta brahmanska študenta Vāseṭṭha in Bhāradvādža rekla Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! … Od danes se naj naju mojster Gotama zapomni kot laična privrženca, ki sta šla k njemu po zatočišče do konca življenja.”

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2018, rev. februar 2021

 

(CC) SloTheravada, 2020

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana