(MN 119) Kāyagatāsati Sutta – Pozornost na telo

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Savatthiju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Številni menihi so sedeli v dvorani, kjer so se zbirali pri povratku iz poti po miloščinsko hrano. Po kosilu so razpravljali: “To je osupljivo, prijatelji, to je neverjetno, ko je rekel Blaženi, ki ve in vidi, je dovršen in popolnoma prebujen, da je pozornost na telo, ko je razvita in negovana, velik sad in velika korist."

Vendar je bila njihova razprava prekinjena. Ko je bil večer, je Blaženi vstal iz samote, odšel do skupne dvorane, sedel na pripravljen sedež in nagovoril menihe: “Menihi, zaradi kakšnega pogovora zdaj tu sedite? In kakšen je bil vaš pogovor, ki je bil prekinjen?"

„Častiti gospod, sedeli smo v skupnih dvorani, kjer smo se zbrali na povratku s poti po miloščinsko hrano, po našem obroku, ko je nastala med nami tale razprava: 'To je osupljivo, prijatelji, to je neverjetno, ko je rekel Blaženi, ki ve in vidi, je dovršen in popolno prebujen, da je pozornost na telo, ki je razvita in negovana, velik sad in velika korist. ' To je bila naša razprava, častiti gospoda, ki je bila prekinjena, ko je prišel Blaženi."

3. “In kako, menihi, je pozornost na telo razvita in negovana, tako da je velik sad in velika korist?

(POZORNOST MED DIHANJEM)

4. Menih gre v gozd ali k vznožju drevesa ali v prazno kočo in sede na tla. Svoje noge prekriža, svoje telo vzravna in se posveti pozornosti. Vedno pozoren vdihne, pozoren izdihne. Ko globoko vdihne, ve: 'Jaz globoko vdihujem'; ali ko globoko izdihne, ve: 'Jaz globoko izdihujem.' Ko plitko vdihne, ve: 'Jaz plitko vdihujem'; ali ko plitko izdihuje, ve: 'Jaz plitko izdihujem.' On vadi tako: 'Ob vdihu bom doživljal celotno telo'; on vadi tako: 'Ob izdihu bom doživljal celotno telo.' O vadi: „Vdihnil bom in umirjal telesno tvorbo“; on vadi: "Izdihnil bom in umirjal telesno tvorbo." Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju; z njihovo opustitvijo njegovo srce postane notranje umirjeno, utišano, pripeljano v samoto in zbrano. Tako menih razvija pozornost na telo.

(ŠTIRJE POLOŽAJI)

5. Menihi, ko hodi, menih ve: 'Jaz hodim'; ko stoji, ve: 'Jaz stojim'; ko sedi, ve: 'Jaz sedim'; ko leži, ve: 'Jaz ležim'; on ve v kakšnem položaju je njegovo telo. Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju… Tudi tako menih razvija pozornost na telo.

(PREMIŠLJENOST)

6. Menihi, menih je ta,
ki je premišljen, ko hodi naprej in nazaj;
ki je premišljen, ko gleda naprej in gleda stran;
ki je premišljen, ko nosi svojo obleko in nosi svojo zunanjo obleko in skledo;
ki je premišljen, ko je, pije, požira hrano in jo okuša;
ki je premišljen, ko odvaja blato ali urinira;
ki je premišljen, ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

(ODVRATNOSTI – DELI TELESA)

7. Menihi, menih pregleda to isto telo, ki ga povezuje koža, od podplatov navzgor in od vrha las navzdol, kot polno veliko vrst odvratnosti: ‘V tem telesu so:
lasje, dlake, nohti, zobje, koža,
meso, kite, kosti, kostni mozeg, ledvice,
srce, jetra, trebušna prepona, vranica, pljuča,
debelo črevo, tanko črevo, želodec, fekalije,
žolč, sluz, gnoj, kri, znoj, maščoba,
solze, loj, slina, smrkelj, sklepna maz in urin.’

Prav tako, kot bi imel vrečo z odprtinama na obeh straneh, polno raznih vrst zrnja, kot je gorski riž, rdeči riž, fižol, grah, proso, in bi jo človek z dobrim vidom odprl in pregledal vsebino: ‘To je gorski riž, to je rdeči riž, to je fižol, to je grah, to je proso, to je beli riž’; tudi tako menih pregleda telo, kot polno veliko vrst odvratnosti: ‘V tem telesu so lasje … in urin.’ Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

(ELEMENTI)

8. Menihi, menih pregleda to telo, kakorkoli je postavljeno, kakorkoli odloženo, kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu je element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’

Kot bi izkušen mesar ali njegov vajenec ubil kravo in bi z njo, razsekano na kose, sedel ob križišču; tako tudi menih pregleda to isto telo, kakorkoli je postavljeno, kakorkoli odloženo, kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu so element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’ Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

(OPAZOVANJE DEVETIH STOPENJ RAZPADA)

9. Menihi, menih si predstavlja truplo, odvrženo na tla pokopališča, en, dva ali tri dni staro, zabuhlo, modrikasto in razpadlo, in menih primerja to isto telo z njim: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako, ta usoda mu ne bo prizanesena.’ Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

10. Kot bi videl truplo, odvrženo na tla pokopališča, ki ga žrejo vrane, sokoli, jastrebi, psi, šakali ali različne vrste črvov, menih primerja to isto telo z njim: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako, ta usoda mu ne bo prizanesena. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvija pozornost na telo.

11-14. Kot bi videl truplo, odvrženo na tla pokopališča, okostje z mesom in krvjo, ki ga držijo skupaj kite … okostje brez mesa, umazano s krvjo, ki ga skupaj držijo kite … okostje brez mesa in krvi, ki ga skupaj držijo kite … ločene kosti, ki ležijo razmetane na vse strani – tukaj kosti rok, tam kosti nog, tukaj golenica, tam stegnenica, tukaj kolčna kost, tam hrbtenica, tukaj rebrna kost, tam prsna kost, tukaj nadlahtnica, tam ključnica, tukaj vratna vretenca, tam čeljust, tukaj zob, tam lobanja - menih primerja to isto telo s tem: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako, ta usoda mu ne bo prizanesena. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvija pozornost na telo.

15-17. Kot bi videl truplo, odvrženo na tla pokopališča, obeljene kosti barve školjk … nakopičene kosti, stare več kot leto … kosti preperele in zdrobljene v prah, menih primerja to isto telo s tem: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako, ta usoda mu ne bo prizanesena. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvija pozornost na telo.

(STOPNJE ZBRANOSTI)

18. Menihi, popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. On napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz samote, preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz samote.

Kot spreten kopališki mojster ali njegov pomočnik nasuje kopalni prašek v kovinsko skodelo in ga vztrajno škropi z vodo, ga gnete, dokler vlaga ne omoči narejene krogle iz kopalnega praška, se vpije in kroglo prežme znotraj in zunaj, vendar ne preveč, da iz krogle ne kaplja; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz samote, preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz samote. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

19. Menihi, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja. S prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz zbranosti, preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz zbranosti.

Kot jezero, v katerem vode privrejo od spodaj navzgor in nima dotoka iz vzhoda, zahoda, severa ali juga in ga ne polni deževnica iz nalivov, hladen izvir vode v jezeru povzroči, da hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme jezero, da ni dela celotnega jezera, ki ni prežet s hladno vodo; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, rojena iz zbranosti, preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, rojenima iz zbranosti. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

20. Menihi, ko izgine zadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen, in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’ On napravi, da zadovoljstvo osvobojeno prijetnosti preplavi, prepoji, napolni in prežme telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom, osvobojenim prijetnosti.

Kot so v ribniku modri ali beli ali rdeči lokvanji, nekateri lokvanji, ki so vzniknili in rasli v vodi, potopljeni v vodo, ne da bi pokukali iz nje in jih hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme njihove vrhove in njihove korenine, da ni dela vseh teh lokvanjev, ki ga hladna voda ne prežema; tako tudi menih napravi, da zadovoljstvo osvobojeno prijetnosti preplavi, prepoji, napolni in prežme telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom, osvobojenim prijetnosti. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

21. Menihi, z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in s končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. On sedi prežemajoč to telo s čistim, jasnim srcem, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s čistim, jasnim srcem.

Kot bi človek sedel pokrit od glave navzdol z belo krpo, da ne bi bilo dela njegovega celotnega telesa nepokritega z belo krpo; tako tudi menih sedi prežemajoč telo s čistim, jasnim srcem, da ni dela njegovega telesa neprežetega s čistim, jasnim srcem. Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju; z njihovo opustitvijo postane njegov srce notranje umirjeno, utišano, pripeljano do enosti in zbrano. Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

(NAPREDEK SKOZI POZORNOST NA TELO)

22. Menihi, nekdo, ki je razvil in negoval pozornost na telo, je vključil v sebe katerakoli koristna stanja, ki imajo značilnost prave vednosti.

Kot nekdo, ki razširi svoje srce preko velikega oceana, vključi v njega katerekoli vtoke, ki tečejo v ocean; tako tudi nekdo, ki je razvil in negoval pozornost na telo, vključi v sebe kakršnakoli dobra stanja, ki imajo značilnost prave vednosti.

23. Menihi, ko nekdo ni razvil in negoval pozornosti na telo, najde Māra v njem priložnost in podporo. Recimo, da bi človek vrgel težko kamnito kroglo na kup mokre gline. Kaj mislite, menihi? Bi ta težka krogla našla pot v kupu mokre gline?” - “Da, častiti gospod.” - “Tako tudi, menihi, ko nekdo ni razvil in negoval pozornosti na telo, najde Māra v njem priložnost in podporo.

24. Recimo, da je tam suh, izsušen kos lesa in pride človek s trsko in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, napravil bom toploto.’ Kaj mislite, menihi? Ali bi lahko ta človek prižgal ogenj in napravil toploto z drgnjenjem suhega, izsušenega kosa lesa s trsko?” - “Da, častiti gospod.” - “ Tako tudi, menihi, ko nekdo ni razvil in negoval pozornosti na telo, najde v njem Māra priložnost in podporo.

25. Recimo, da je na stojalo postavljen prazen vrč za vodo in pride človek z vodo. Kaj mislite, menihi? Bi ta človek lahko vlil vodo v vrč?” - “Da, častiti gospod.” - “Tako tudi, menihi, ko nekdo ni razvil in negoval pozornosti na telo, najde Māra v njem priložnost in podporo.

26. Menihi, ko je nekdo razvil in negoval pozornost na telo, Māra v njem ne more najti priložnosti ali podpore. Recimo, da bi človek vrgel lahko kroglo, narejeno iz vrvice v vratno krilo, narejeno iz trdega lesa. Kaj mislite, menihi? Ali bi ta lahka krogla, narejena iz vrvice, našla pot skozi vratno krilo narejeno iz trdega lesa?” - “Ne, častiti gospod.” - “Tako tudi, menihi, ko je nekdo razvil in negoval pozornost na telo, Māra v njem ne more najti priložnosti in podpore.

27. Recimo, da je tam moker, živ kos lesa in pride človek s trsko in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, napravil bom toploto.’ Kaj mislite, menihi? Ali bi lahko ta človek prižgal ogenj in napravil toploto z drgnjenjem trske z mokrim, živim kosom lesa?” - “Ne, častiti gospod.” - “Tako tudi, menihi, ko je nekdo razvil in negoval pozornost na telo, Māra v njem ne more najti priložnosti in podpore.

28. Recimo, da je na stojalo postavljen vrč za vodo, poln vode, poln čisto do roba, da bi še vrane lahko pile iz njega in pride človek z vodo. Kaj mislite, menihi? Bi ta človek lahko vlil vodo v vrč?” - “Ne, častiti gospod.” - “ Tako tudi, menihi, ko je nekdo razvil in negoval pozornost na telo, Māra v njem ne more najti priložnosti in podpore.

29. Menihi, ko je nekdo razvil in kultiviral pozornost na telo, ko nagne svoje srce k uresničitvi kateregakoli stanja, ki se lahko uresniči z direktno vednostjo, pridobi sposobnost pričati o vsakemu aspektu v tem pogledu, je to primerna osnova. Recimo, da je na stojalo postavljen vrč za vodo, poln vode, poln čisto do roba, da bi še vrane lahko pile iz njega. Kadar ga močan človek nagne, ali bi iztekla voda?” - “Da, častiti gospod.” - “ Tako tudi, menihi, ko je nekdo razvil in kultiviral pozornost na telo, ko nagne svoje srce k uresničitvi kateregakoli stanja, ki se lahko uresniči z direktno vednostjo, pridobi sposobnost pričati v tem pogledu o vsakemu aspektu, je to primerna osnova.

30. Recimo, da je na tleh kvadratni ribnik obdan z nasipom, polnim vode, poln vse do roba, da bi lahko vrane pile iz njega. Kadar močan človek zrahlja nasip, ali bi voda iztekla? " - "Da, častiti gospod." - “Tako tudi, menihi, ki je nekdo razvil in negoval pozornost na telo ... pridobi sposobnost pričati v tem pogledu o vsakem aspektu, je to primerna osnova.

31. Recimo, da je kočija na ravnini, na križišču, z vpreženimi čistokrvnimi konji, pripravljena za vožnjo, da se lahko usposobljen krotilec, voznik konj, ki jih je treba krotiti, povzpne nanjo in vzame vajeti v levico in bič v desnico, in požene naprej ali nazaj, po katerikoli cesti si želi. Tako tudi, menihi, ki je nekdo razvil in negoval pozornost na telo ... pridobi sposobnost pričati v tem pogledu o vsakem aspektu, je to primerna osnova.

(KORISTI POZORNOSTI NA TELO)

32. Menihi, ko se pozornost na telo ponavljajoče prakticira, razvije, neguje, uporabi kot sredstvo, uporabi kot temelj, osnuje, utrdi in se tega dobro loti, se lahko pričakuje deset koristi. Katerih deset?

33. (i) Premagaš nezadovoljstvo in zadovoljstvo in nezadovoljstvo te ne premaga; bivaš s preseganjem nezadovoljstva kadarkoli se to pojavi.

34. (ii) Premagaš strah in grozo in ga strah ter groza te ne premagata; bivaš s preseganjem strahu ter groze kadarkoli se ta pojavita.

35. (iii) Prenašaš mraz in vročino, lakoto in žejo, stik z obadi, komarji, vetrom, soncem in s plazilci; prenašaš grdo govorjenje, neprijazne besede in nastale telesne občutke, ki so boleči, grozni, ostri, prebadajoči, neprijetni, mučni in grozeči do življenja.

36. (iv) Pridobiš po svojih volji brez težav ali napora štiri stopnje zbranosti, ki sestavljajo višje srce in omogočajo prijetno bivanje tukaj sedaj.

37. (v) Imaš različne vrste moči: iz enega se razmnožiš v več njih; iz več njih, postaneš eden; se pojaviš in ​​izgineš; greš neovirano skozi steno, skozi ograjo, skozi goro, kakor tudi skozi prostor; se potopiš in izide iz zemlje, kot da bi bila to voda; hodiš po vodi ne da bi se vanjo potopil, kot da bi bila to zemlja; sedeč s prekrižanimi nogami potuješ v prostoru kot ptica; s svojimi rokami se dotakneš in pobožaš luno in sonce, ki sta tako močna in mogočna; obvladaš svoje telo celo tako daleč, kot je svet Brahme.

38. (vi) Z ušesom prebujenega, ki je prečiščeno in prekaša človeškega, slišiš obe vrsti zvokov, božanske in človeške, te, ki so daleč in te, ki so blizu.

39. (vii) Razumeš srce drugih bitij, drugih oseb, ki jih zajameš s svojim lastnim srcem. Razumeš srce pod vplivom poželenja, da je pod vplivom poželenja in srce, ki ni pod vplivom poželenja, da ni pod vplivom poželenja; razumeš srce, ki je pod vplivom sovraštva, da je pod vplivom sovraštva in srce, ki ni pod vplivom sovraštva kot srce, ki ni pod vplivom sovraštva; razumeš srce, ki je pod vplivom zablode kot srce, ki je pod vplivom zablode in srce, ki ni pod vplivom zablode kot srce, ki ni pod vplivom zablode; razumeš stisnjeno srce kot stisnjeno srce in raztreseno srce kot raztreseno; razumeš vzvišeno srce kot vzvišeno in nevzvišeno srce kot nevzvišeno; razumeš prekosljivo srce kot prekosljivo in neprekosljivo srce kot neprekosljivo; razumeš zbrano srce kot zbrano in nezbrano srce kot nezbrano; razumeš osvobojeno srce kot osvobojeno in neosvobojeno srce kot neosvobojeno.

40. (viii) Spominjaš se mnogih svojih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev , sto tisočih rojstev, mnogo vekov krčenja sveta, mnogo vekov širjenja sveta, mnogo vekov krčenja in širjenja sveta: 'Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, s takim videzom, takšna je bila moja hrana, tako moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšno preživelo moje življenje; ko sem umrl tam, sem se pojavil drugje; in tudi tam sem se imenoval tako, iz tega naroda, takega videza, takšna je bila moja hrana, tako moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, tako preživelo moje življenje; in ko sem umrl tam, sem se ponovno pojavil tukaj.

41. (ix) Z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeškega, vidiš umiranje in ponovno pojavljanje, manjvredno in večvredno, lepo in grdo, srečno in nesrečno in razumeš, kako bitja živijo v skladu s svojimi dejanji.

42. (x) S tem, ko se sam uresničiš z direktno vednostjo, tukaj in sedaj vstopiš in bivaš v osvoboditvi srca in v odrešitvi z modrostjo, ki je brez vpliva z uničenjem vplivov.

43. Menihi, ko se je pozornost telo ponavljajoče prakticirala, se je razvila, negovala, uporabila kot sredstvo, uporabila kot temelj, se osnovala, utrdila in se je človek tega dobro lotil, se lahko pričakuje teh deset koristi. "

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli / Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
 prevod: Bojan Božič / januar 2017, rev. maj 2021

 

(CC) SloTheravada, 2020

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana