(SN 36:6) Sallatha Sutta - Sulica bolečine

 

“Menihi, ko nepoučeni posvetnež izkusi boleč občutek, ga skrbi, se žalosti in objokuje; v joku se udarja po prsih in tako postane zmeden. Čuti dva občutka - telesnega in mentalnega. Denimo, da ga je zadela sulica, potem pa ga takoj zadene še druga sulica, tako da mož čuti občutek, povzročen z dvema sulicama. Tako je tudi takrat, ko nepoučeni posvetnež izkusi boleč občutek, čuti dva občutka – telesnega in mentalnega. 

“Ko izkuša ta boleči občutek, vzpostavi odpor proti njemu. Ko vzpostavi odpor proti bolečemu občutku,  je v ozadju tega osnovna težnja po odporu proti bolečemu občutku.  Ko izkuša boleč občutek, išče naslado in čuten užitek. Zaradi česa? Zato, ker nepoučeni posvetnež ne pozna nobene druge osvoboditve od bolečega občutka, kot čutni užitek. Ko išče naslado v čutnem užitku, je v ozadju osnovna težnja po poželenju za prijetnim občutkom. Ne razume, da gre v primeru teh občutkov v resnici za začetek in prenehanje, zadovoljitev, nevarnost in pobeg od teh občutkov. Ko ne razume teh stvari, je glede niti-bolečega-niti-prijetnega občutka v ozadju osnovna težnja k nevednosti. 

“Če čuti prijeten občutek, ga čuti, kot da je navezan nanj. Če čuti boleč občutek, ga čuti, kot da je navezan nanj. Če čuti niti-boleč-niti-prijeten občutek, ga čuti, kot da je navezan nanj. Ta, menihi, se imenuje nepoučen posvetnež, ki je navezan na rojstvo, staranje in smrt; ki je navezan na žalost, otožnost, bolečino, malodušje in obup; pravim, da je navezan na trpljenje. 

“Menihi, ko poučeni plemeniti učenec izkusi boleč občutek, ga ne skrbi, se ne žalosti in ne objokuje; ne joče se in ne tolče po svojih prsih in tako ne postane zmeden. On čuti en občutek - telesnega, ne mentalnega. Recimo, da bi zadeli moža s sulico, vendar ga ne bi zadeli takoj po tem še z drugo sulico, tako da bi mož čutil občutek povzročen le z eno sulico. Tako tudi, ko poučen plemeniti učenec izkusi boleč občutek, čuti en občutek - telesnega in ne mentalnega. 

“Medtem, ko izkuša isti boleč občutek, se v njega ne zasidra odpor do tega občutka. Ker se v njega ne zasidra odpor do bolečega občutka, ni v ozadju tega osnovna težnja po odporu proti bolečemu občutku. Medtem, ko izkuša boleč občutek, ne išče radosti v čutnem užitku. Kaj je razlog za to? Razlog je ta, ker poučeni plemeniti učenec pozna drugačno odrešitev od bolečega občutka, kakor je to čutni užitek. Ker ne išče radosti v čutnem užitku, ne leži zadaj osnovna tendenca do poželenja po prijetnem občutku. On razume, da gre resnično za začetek in prenehanje, zadovoljitev, nevarnost in pobeg od teh občutkov. Ker razume te stvari, ne leži v ozadju tega osnovna težnja do neznanja glede na niti-boleče-niti-prijetne občutke. 

“Če čuti prijeten občutek, ga čuti ločeno. Če čuti boleč občutek, ga čuti ločeno. Če čuti niti-boleč-niti-prijeten občutek, ga čuti ločeno. To, menihi, se imenuje plemeniti učenec, ki je ločen od rojstva, staranja in smrti; ki je ločen od žalosti, objokovanja, bolečine, malodušja in obupa; pravim, ta je ločen od trpljenja. 

“To, menihi, je različnost, neenakost, razlika, med poučenim plemenitim učencem in nepoučenim posvetnežem.”

 

 

 

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
Prevod: Bojan Božič / november 2013