(SN 56:11) Dhammacakkappavattana Sutta - Zagon kolesa Dhamme

 

Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Bārāṇasīju (Benares), v Jelenjem parku pri Isipatanu. Tam je nagovoril skupino petih menihov: 

“Menihi, teh dveh ekstremov naj ne sledi tisti, ki je šel med brezdomce. Katerih dveh? Iskanje čutnega veselja v čutnih užitkih, kar je nizkotno, vulgarno, način posvetnih ljudi, neplemenito, nekoristno; in samotrpinčenje, kar je boleče, neplemenito, nekoristno. Brez zdrsa proti katerikoli strani od teh dveh ekstremov je Tathāgata spoznal srednjo pot, ki povzroči videnje, ki povzroči vedenje in vodi k miru, k neposrednemu vedenju, k razsvetljenju, k Nibbāni. 

“In kaj, menihi, je ta srednja pot, ki jo je spoznal Tathāgata? To je Plemenita osmeročlena pot; to je, pravilen pogled, pravilen namen, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način preživljanja, pravilen napor, pravilna pozornost, pravilna zbranost. To, menihi, je ta srednja pot, ki jo je spoznal Tathāgata, ki povzroči videnje, ki povzroči vedenje in vodi k miru, k neposrednemu vedenju, k razsvetljenju, k Nibbāni. 

“Torej to, menihi, je plemenita resnica o trpljenju: rojstvo je trpljenje, staranje je trpljenje, bolezen je trpljenje, smrt je trpljenje; združenost s tem, kar je neprijetno je trpljenje; ločitev od tistega, kar je prijetno je trpljenje; neizpolnitev želje je trpljenje; skratka, pet agregatov podvrženih oprijemanju je trpljenje. 

“Torej to, menihi, je plemenita resnica o izvoru trpljenja: to je hrepenenje, ki vodi k obnavljanju bivanja, spremljano z užitkom in poželenjem, iskanjem užitka tu in tam; to je, hrepenenje po čutnih užitkih, hrepenenje po bivanju, hrepenenje po uničevanju.  “Torej to, menihi, je plemenita resnica o prenehanju trpljenja: to je izginotje brez ostanka in prenehanje tega istega hrepenenja, njegova opustitev in zapustitev, svoboda od njega, nenavezanost. 

“Torej to, menihi, je plemenita resnica o poti, ki vodi k prenehanju trpljenja; to je ta osmeročlena pot; to je pravilen pogled ... pravilna zbranost. 

“‘To je plemenita resnica o trpljenju’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, penetracija in svetloba. 

‘Ta plemenita resnica o trpljenju bodi v celoti razumljena’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, dojemanje in sposobnost.

“‘Ta plemenita resnica o trpljenju je bila v celoti razumljena’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, dojemanje in sposobnost.

“‘To je plemenita resnica o izvoru trpljenja’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, dojemanje in sposobnost.

“‘Ta plemenita resnica o izvoru trpljenja bodi opuščena’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, dojemanje in sposobnost.

“‘Ta plemenita resnica o izvoru trpljenja je bila opuščena’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, dojemanje in sposobnost.

“‘To je plemenita resnica o ustavitvi trpljenja’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, dojemanje in sposobnost. 

“‘Ta plemenita resnica o ustavitvi trpljenja bodi uresničena’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, dojemanje in sposobnost.

“‘Ta plemenita resnica o ustavitvi trpljenja je bila uresničena’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, dojemanje in sposobnost.

“‘To je plemenita resnica o poti, ki vodi do ustavitve trpljenja’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, dojemanje in sposobnost.

“‘Ta plemenita resnica o poti, ki vodi do ustavitve trpljenja mora biti razvita’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, dojemanje in sposobnost.

“‘Ta plemenita resnica o poti, ki vodi do ustavitve trpljenja je bila razvita’: tako, menihi, z ozirom na stvari, ki do sedaj niso bile slišane, se je v meni pojavilo videnje, vedenje, modrost, dojemanje in sposobnost.

“Tako dolgo, menihi, ko moje znanje in videnje teh štirih Plemenitih resnic, kot so v resnici,v njihovih treh stopnjah in dvanajst aspektih, ne bo temeljito prečiščeno, ne bom trdil, da sem se prebudil v neprekosljivo popolno razsvetljenje v tem svetu s svojimi devami, Māro in Brahmo, v tem ljudstvu z njegovimi asketi in brahmini, njegovimi devami in ljudmi. Toda, ko bo moje znanje in videnje teh štirih Plemenitih resnic, kot resnično so, v njihovih treh stopnjah in dvanajstih aspektih, temeljito prečiščeno, potem trdim, da sem prebujen v neprekosljivo popolno razsvetljenje v tem svetu s svojimi devami, Māro in Brahmo, v tej populaciji z njenimi asketi in brahmini, njenimi devami in ljudmi. V meni sta se pojavila znanje in modrost: ‘Neomajna je osvoboditev mojega uma. To je moje zadnje rojstvo. Sedaj ni več obnavljanja bivanj.’” 

To je tisto, kar je rekel Blaženi. Vzneseno je bila skupina petih menihov navdušena z govorom Blaženega. In medtem, ko je bilo podan ta govor, je v Častitemu Koṇḍaññi nastalo videnje Dhamme, ki je bilo brez madeža: “Karkoli je predmet nastanka je tudi podvrženo prenehanju.” 

In ko je Blaženi pognal v tek kolo Dhamme, so na zemlji prebivajoče deve začele razglašati: “Pri Bārāṇasīju, v Jelenjem parku pri Isipatani je to neprekosljivo kolo Dhamme pognal Blaženi v tek, kar ne more ustaviti noben asket ali brahman ali deva ali Māra ali Brahmā ali kdorkoli drug na svetu.” Ko so slišale razglašanje dev, ki so prebivale na zemlji, so deve iz sfere štirih velikih kraljev začele razglašati: “Pri Bārāṇasīju … je to neprekosljivo kolo Dhamme pognal v tek Blaženi, kar se ne da ustaviti ... nihče na svetu.” Ko so slišale razglašanje dev iz sfere štirih velikih kraljev, so Tāvatiṃsa deve … Yāma deve … Tusita deve … deve, ki so uživale v ustvarjanju … deve, ki so vladaje s silo nad stvaritvami drugih … deve Brahmānove družbe začele razglašati: “Pri Bārāṇasīju, v Jelenjem parku pri Isipatanu je to neprekosljivo kolo Dhamme pognal Blaženi v tek, kar ne more ustaviti noben asket ali brahman ali deva ali Māra ali Brahmā ali kdorkoli drug na svetu.” 

Tako se je ta hip, ta trenutek, to sekundo razglašanje razširilo tako daleč, kot je velik brahmanov svet in ta deset tisočkratni svetovni ustroj se je stresel, vzdregetal in zadrhtel in z nemerljivo močnim sijajem prekašal božansko veličanstvo dev, ki so bile na svetu.

Potem je Blaženi izustil ta navdihnjeni izrek: “Koṇḍañña je zares razumel! Koṇḍañña je zares razumel!” Na ta način je Častiti Koṇḍañña dobil ime “Aññā Koṇḍañña—Koṇḍañña, ki je razumel.” 

 

 

 

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
Prevod: Bojan Božič / julij 2014