Opombe

 

Arahant – posameznik. ki je dosegel četrti, najvišji nivo prebujenja in se ne bo več rodil. Njegovo srce je brez nečistosti (kilesa), je premagal vseh deset ovir (saṃyodžana), ki ga vežejo na tok ponovnih rojstev in je brez vplivov oz. madežev (āsava).

Asket (samaṇa) – duhovna oseba, ki opusti običajne obveze do socialnega življenja z namenom, da poišče življenje, ki je bolj v sozvočju z naravo. Iskalec duhovnega prebujenja.

Banyan (nigrodha) – vrsta figovega drevesa, ficus benghalensis.

Belina – les bele barve, ki je v rastočem drevesu. Živ les, ki prenaša vodo iz korenin do listov in je manj obstojen in manj vreden.

Beril – mineral sestavljen iz beril aluminijevega silikata. Predstavnika sta smaragd in akvamarin. Čisti beril je brezbarven.

Bitje – vse, kar ima življenje, eksistenco.

Bitnost (bhava) – eksistenca, obstoj, težnja, da nekaj je. Vibhava je obratna težnja, da nekaj ni. Obstajajo trije nivoji bitnosti: področje brezobličnosti, področje obličnosti in področje čutnosti.

Blagoslov (anumodana) – kratek nagovor meniha, ki sledi obroku hrane, z navodili darovalcem glede določenega aspekta Dhamme in izražanje želje, da jim njihova tako zaslužena kamma prinese obilen sad.

Božansko oko (dibbena cakkhunā).

Brahman – pripadnik prve od štirih kast socialne hierarhije v Indiji. Za njihove pripadnike so trdili, da so si z rojstvom v tej kasti pridobili najvišje spoštovanje. So duhovniki, duhovni in intelektualni voditelji družbe. Ime brahman izhaja iz besede brahmān (magična sila).

Častiti (bhante) – uporablja se pri naslavljanju budističnih menihov.

Čutnost (kāmāsavo) – užitek.

Dejanje (kamma) – zavestno dejanje s telesom, z govorom ali v umu, ki vedno vodi do rezultata (dobrega ali slabega).

Deževni umik (vassa) – obdobje meniškega umika, ki ga je vzpostavil Buddha, v katerem se menihi vzdržijo vseh nepotrebnih potovanj za celoten čas indijskega monsunskega obdobja (od polne lune v juliju do polne lune v oktobru).

Disciplina (vinaya) – Buddhova etična pravila, eden od delov pāli kanona.

Dobrohotnost (mettā) – ena od desetih popolnosti, vrlin (pāramīs) in eno od štirih vzvišenih bivališč (brahmavihāra).

Dotik (phassa) – ko se srečajo čutna sposobnost, njen predmet in zavest in se zgodi sprejetost tega srečanja v umu na eksistenčnem nivoju (ni mišljen biološki nivo). Nakazuje, da gre za dualnost, povzročeno zaradi domneve sebstva. Pogosto se neustrezno prevaja kot kontakt.

Enkratni povratnik (sakadāgāmī) – ta, ki je dosegel drugo stopnjo prebujenja skozi opustitev petih nižjih ovir in ki se bo po smrti še enkrat rodil v ta svet.

Gospodar (gahapati) – oseba, ki ima v lasti bivališčem ali ga najema. Človek, ki ima nekaj lastnine.

Identiteta(sakkāya) – dobesedno "obstoječe telo", skupen izraz za kolektivno celoto petih agregatov. Manj primeren izraz je utelešenost, osebnost.

Ime-in-snov/ime-snov – mentalnost in snov/mentalnost-snov

Indijsko leto – v skladu z starodavnim sistemom, ki je neločljivo povezan z budizmom, je razdeljeno na tri obdobja – hladno obdobje, toplo obdobje in deževno obdobje. Vsako traja štiri mesece. Štirje meseci so nadalje razdeljeni v štirinajstdnevja (pakkha). Tretje in sedmo vsebuje štirinajst dni, ostala pa petnajst dni. V vsakem štirinajstdnevju so noči na polno luno in na mlaj (na štirinajsti ali petnajsti dan) in noč na prvi krajec (osmi dan) smatrajo kot posebej ugodne. V budizmu so ti dnevi postali uposatha (sabat), dnevi verskih obredov.

Kahapan – glavna denarna enota tistega časa.

Kannikara – drevo Petrospermum Acerifolium, katerega cvetje je zlate barve.

Kapok – vlakna podobna bombažu, ki zrastejo iz cveta tega drevesa.

Karavīka – indijska kukavica.

Kasiṇa – zunanji objekt meditacije/koncentracije, ki izhaja iz fizične naprave, ki zagotavlja podporo za pridobitev notranje vizualiziranega znaka. Disk narejen iz gline se lahko uporabi kot predmet za prakso zemeljske kasiṇe, vrč z vodo pa za prakticiranje vodne kasiṇe.

Kastni sistem (vaṇṇā) v Indiji: brahmani, kšatrije (khattiya), vaišji (vessā), šudre (sudda).

Kathina – obdobje in praznik na koncu tega obdobja, ki sledi trimesečnemu umiku za čas deževne dobe. Takrat menihi izdelujejo novo obleko iz blaga, ki ga prejmejo.

Kola sadež – spada v družino Rhamnaceae (jujube - Ziziphus jujuba). Sadež je podoben oljki.

Kšatrija (khattiya) – človek iz kaste vladarjev, vojščakov, uradnikov.

Kusa trava – Poa cynosuroides oz. Desmostachya bipinnata. Tropska visokorasla in aromatična trava, ki se je med drugim uporabljala tudi kot material za sedalo za meditacijo.

Laični privrženec (upāsikā za ženske, upāsaka za moške) – ljudje, ki sledijo učiteljem ali Buddhi, vendar formalno niso zavezani učitelju.

Menih (bhikkhu) – miloščinar, moški, ki je opustil posvetno življenje in živi v skladu z Vinayo in s pravili Pātimokkhe.

Minljivost (anicca) – kar ima naravo razkroja, ena od treh karakteristik eksistence.

Mirnodušnost (upekkhā) – pogled človeka brez dodane čustvene komponente.

Modrost (paññā) – v budizmu je pomen modrosti bližje vpogledu v pravo naravo sveta in doživljanja oz. v tri značilnosti vseh stvari: nestalnosti, neprijetnosti in nesebstva. Modrost, ki je v osmeročleni poti vsebovana v pravilnem pogledu, se mora razviti kot dejavnik poti.

Muñja trava (Saccharum munja) – raste na nerodovitnih površinah vzdolž rečnih bregov indijskih rek.

Nečistost/onečaščenje/onesnaženje (kilesa) – pohlep (lobha), odpor (dosa) in zabloda (moha) v njihovih različnih oblikah (npr. grabežljivost, jeza, aroganca, nasilnost, ponos, dvoličnost, bahaštvo, itd).

Neobičajna stanja (uttari manussadhammā) – stanja, vrline ali dosežki, večji od običajnih človeških in so vključeni v deset koristnih smeri delovanja (glej MN 9:6); te vključujejo stopnje zbranosti, vrste direktne vednosti, in poti in sadove. “Razlika v vednosti in viziji vredna plemenitih” (alamariyañāṇadassanavisesa), je pogost izraz v suttah, ki kaže na vse višje stopnje meditativnega znanja, ki so značilne za plemenitega posameznika.

Neomejeni gospodar (abhibhū.)

Nepovratnik (anāgāmi) – ta, ki je dosegel tretjo stopnjo prebujenja skozi opustitev petih nižjih ovir in se več ne bo rodil v ta svet. Večina njih zaključi svojo prakso osmeročlene poti v svetu z imenom Čisto bivališče (Suddhāvāsa) in tam doseže ugasnitev in se nikoli več ne vrne na ta svet.

Neprijetnost (dukkha) – kvaliteta bolečine, trpljenja, nezadovoljstva, stresa, muke, ne-mira. Nasprotje sukkhe, prijetnosti. V preteklosti so dukkho na splošno prevajali kot "trpljenje", kar pa ni ustrezno, saj dukkha zajema tudi nekatera prijetna stanja, ki jih je potrebno opustiti.

Nesebstvo (anattā) – nesebstvo, neosebnost, brez jaza.

Nestalnost (annica) – nekaj obstaja, potem pa tega naenkrat ni več.

Nevednost (avidžā) – neznanje, zabloda o naravi uma. Glavni izvor zla in nadaljevanja eksistenčnega toka.

Nuna (bhikkhunī) – ženska, ki je opustila posvetno življenje in živi v skladu z Vinayo in s pravili Pātimokkhe.

Občutki (vedanā) – označujejo kvaliteto izkušnje, telesno in mentalno, ki je ali prijetna (sukha), neprijetna (dukha) ali nič od tega, nevtralna.

Objekt – glej snov.

Obsedenost uma (papañca) – umska aktivnost razmnoževanja misli, ki jo upravljata poželenje in pogledi in ki vodi v človeku do ustvarjanja svoje lastne realnosti.

Odvisnost nastajanja (paṭiccasamuppāda)– nevednost(avidžā), tvorbe(saṇkhāra), zavest(viññāṇa), ime-snov(nāma-rūpa), šesterno (čutno) področje(saḷāyatana), dotik(phassa), občutek(vedanā), želja(taṅhā), predpostavka(upādāna), bitnost(bhava), rojstvo(jāti), staranje in smrt(jarāmaraṇa), skrb, tožba, bolečina, gorje in obup.

Padumak – glej sāla.

Pali kanon – budistična besedila: vinaya (pravila za menihe), sutte (učenja), abhidamma (poseben nauk oz. analiza).

Pāricchattaka – drevo v nebesih Tāvatimsa, iz gozdička Nandanavana. Je eno od sedmih dreves, ki rastejo celi vek. Drevo cveti in močno diši.

Pavāranā – ceremonija, ki označuje konec vasse (deževnega obdobja), ko menihi za tri mesece ne potujejo in ostajajo na enem kraju.

Pet agregatov (khandha) – pet skupin dejavnikov, ki tvorijo vsako doživljanje. To so snov (rūpa), občutki (vedanā), zaznave (saññā), tvorbe (saṅkhara) in zavest (viññāṇa).

Pet duhovnih moči/sposobnosti (bala/indriya) – zaupanje (saddhā), napor (viriya), pozornost (sati), zbranost (samādhi), modrost (paññā).

Pet ovir (nīvaraṇa) – želja po čutnem užitku (kāmacchandaṃ ), zloba (byāpāda), lenost in otopelost (thīnamiddhaṃ), nemir in zaskrbljenost (uddhaccakukkuccaṃ), dvom (vicikicchāṃ).

Pet nižjih ovir (orambhāgiyṭni saṁyojanāni) – vodijo do ponovnega rojstva v čutna področja. Ovire so: pogled sebstva (vera, da sebstvo obstaja - sakkāya-diṭṭhi), dvom (o npr. Buddhi, Dhammi, Saṅghi - vicikicchā), vdanost pravilom in običajem (navezanost na ceremonije - sīlabbata-parāmāsa), želje po čutnosti (želja po prijetnih pogledih, zvokih, vonjih, okusih in otipnimi predmeti - kāma-rāga) in sovraštvo (razdražljivost, ogorčenost - paṭigha). Popolno so te ovire izbrisane le v nepovatniku.

Plemeniti (ariya) – ta, ki je dosegel vsaj prvo stopnjo prebujenja.

Plemenita osemčlena pot – pravilni pogled (sammādiṭṭhi), pravilna misel (sammāsaṅkappo),), pravilno dejanje (sammākammanto), pravilen način življenja (sammāājīvo), pravilen napor (sammāvāyāmo), pravilna pozornost (sammāsati) in pravilna zbranost (sammāsamādhi).

Popolna sprejetost (upasampadā) – tega, ki to prosi, skupnost menihov sprejme med menihe (bhikkhu) kot polnopravnega člana Sanghe.

Pozornost (sati) – prepoznavanje doživljanja skupaj s kontekstom. Odnos med dvema pomenoma za sati (spomin in pozornost) se lahko opiše tako: izostrena pozornost na sedanjost tvori osnovo za točen spomin preteklosti.

Poželenje (taṅhā) – sla, močna želja.

Pravilnik meniške discipline (pātimokkha) – sestoji iz 227 pravil za menihe in 311 pravil za nune. Je del kodeksa

Prebujenje (bodhi) – razsvetljenje je manj primeren izraz. 

Predpostavka (upādāna) – dodanost, namišljenost, domneva glede na čutnost, poglede, pravila in običaje in teorije o sebstvu. Je rezultat želje (tānha), ki v srcu spremeni prvotni pomen tistega, na kar se nanaša predpostavka in to napravi skladno z našo željo. Je kot nek dodatek, ki je privezan na osnovni, čisti agregat. Nekateri prevajajo besedo kot oprijemanje (na te predpostavke). Upādāna je tudi deveti člen v verigi odvisnosti nastajanja. Več v SN 12:2. Glej tudi razlago Nanavira Thera, Notes on Dhamma, Path Press Publications, 2010, str. 11.

Premišljenost (sampadžañña)

Primerna pozornost (yoniso manasikāra) – pozornost, ki je usmerjena h koreninam stvari. 

Rožnato jabolko (jambo) – botanično ime Syzygium jambos iz družine Myrtaceae. Rastlina zraste od 3 do 15 m in ima majhne plodove hruškaste oblike, ki dišijo po vrtnicah. 

Sāka – drevo Tectona grandis, teak.

Sāla – drevo shorea robusta iz družine Dipterocarpaceae. Je pomemben vir trdega lesa v Indiji. Pod tem drevesom se je Buddha rodil in tudi umrl; salaḷa (saral), bor, pinus longifolia, les je sladko dišeč; padumaka (padmaka), himalajska divja češnja, primus cerasoides.

Sangha (Saṅgha) – skupnost budističnih menihov (bhikkhu) in nun (bhikkhunī). Lahko se jo ima za globalno institucijo budističnega meništva ali pa za individualno meniško skupnost. V višjem pomenu se Sangha nanaša na skupnost prebujenih učencev Buddhe – laikov in pomenišenih – ki so dosegli vsaj stopnjo vstopajočega v tok, prvo od transcendentnih poti, ki kulminira v Nibbāni.

Sebstvo (attā) – jaz, duša, osebnost, neka substanca, ki naj bi bila v bitju in bi bila identiteta tega bitja.

Sedem dejavnikov prebujenja (satta bodžhanga) – so vključeni med sedemintrideset pogojev za prebujenje. To so: pozornost (sati), raziskovanje pojavnosti (dhamma vicaya), prizadevnost (viriya), radost (pīti), mirnost (passaddhi), zbranost (samādhi) in mirnodušnost (upekkhā).

Snov (rūpa) – 1. materialnost, ki jo tvorijo štirje elementi (zemlja, voda, zrak in ogenj) in je eden od petih agregatov (pojavov), pa tudi 2. objekt gledanja, vidna oblika in barva, ki jo zazna oko. 

Sposobnost božanskega ušesa (dibbāya sotadhātuyā)

Sprejetost (pabbadžā) – formalni obred vstopa v življenje brezdomstva kot novinec (sāmaṇera). Laik začne živeti kot Buddhov menih.

Srce (citta) – um, celostno dojemanje, stanje zavesti. Je sistem, ki povzroča odzive na zunanje dražljaje in občutke telesa. Tako tvori mentalne zaznave in mentalne občutke, ki niso enaki osnovnim dražljajem. Ni isto kot um (mano), ki je čutilni organ.

Srčevina – kvaliteten les, ki je kot rezultat naravne kemijske spremembe postal bolj odporen na razpadanje in je zato zelo cenjen. V prenesenem pomenu je to jedro, esenca, bistvo nečesa.

Srečoželjnost (muditā) – člen Štirih božanskih zavetišč. To je veselje, ki se pojavi, ko se um razveseli ob sreči in blagostanju drugih. 

Starešina (thera) – imajo več kot deset deževnih umikov od svoje posvetitve (upasampadā); srednji menihi (madžhima) imajo med pet in devet deževnih umikov; novi menihi (navaka) imajo manj kot pet deževnih umikov.

Stopnja zbranosti (džhāna) – Buddha je govoril o doseganju štirih stopenj zbranosti in ne o načinih ali tehnikah meditiranja. Obstajajo tudi štiri še bolj subtilne nesnovne stopnje zbranosti.

Sutta – dobesedni prevod iz palija je nit. Učenje ali pridiga Buddhe ali enega od njegovih učencev. Po Buddhovi smrti so jih zrecitirali v palijskem jeziku in jih kasneje malo pred našim štetjem zapisali v Sri Lanki. V Sutta Piṭaki jih je zbranih več kot 10.000.

Sveto življenje (brahmacaryā) – celibatsko duhovno življenje. 

Šest čutilnih organov (saḷāyatana) –oko (cakkhu), nos (ghāna), jezik (dživhā), telo (kāya), um (mano).

Štiri božanska zatočišča (brahmavihāra) – ki se dosežejo skozi razvoj dobrohotnosti (mettā), sočutja (karunā), srečoželjnosti (muditā), in mirnodušnosti (upekkhā).

Štirje temelji moči oz. koraki moči (iddhipāda) – so vključeni med sedemintrideset potrebnih stvari za prebujenje; so poseben temelj za pet posvetnih vrst direktne vednosti (abhiñña).

Šudra (sudda) – človek iz kaste delavcev in služabnikov.

Tindukā drevo – Diospyros malabarica. Uporablja se v ayurvedi in za barvanje tkanin.

Tri ovire – pogled identitete (sakkāyaditthi), dvom (vicikicchā) in privrženost (napačni) uporabi etike in običajev (silabbataparāamāso).

Tvorba (saṇkhāra) – nekaj združenega. Sile in dejavniki, ki tvorijo stvari (fizične in v umu), tvorbe in stvari, ki so rezultat tega. Lahko se nanaša na vse, kar je tvorjeno s pogoji, ali kot eden od petih agregatov.

Učenec (sekha) – ta, ki je na poti proti popolnosti. 

Učenec v višji vadbi– ta, ki je dosegel enega od treh nižjih nivojev dosežkov – nivo vstopajočega v tok, nivo enkratnega povratnika, nivo nepovratnika, vendar mora še vedno vaditi, da doseže cilj, to je nivo arahantstva.

Ugasnitev (Nibbāna) – razbremenitev, prebuditev, končna osvoboditev od vsega trpljenja, cilj budistične prakse. Uničenje vseh mentalnih vplivov (āsava) in onesnaženj (kilesa) in pobeg iz eksistenčnega toka (saṃsāra).

Ugasnitev brez ostanka – prenehanje vse eksistence s končno smrtjo. Ostanek je nekaj nečistosti, ki ločijo nepovratnika od arahanta.

Um (mano) – eden od čutov, orodje srca, intelekt. Služi za razločevanje, strukturiranje in posredovanje informacij srcu.

Uposatha, sabat – dan verskega praznovanja v starodavni Indiji, ki ga je kot takega prevzel budizem. Ob luninih fazah se laični budisti zberejo in poslušajo Dhammo in spoštujejo osem vodil. Ob mlaju in ščipu se zberejo menihi in recitirajo pravila Pātimokkhe. Glej tudi AN 3:70.

Vaišja (vessā)– človek iz kaste trgovcev, posestnikov, kmetov, obrtnikov, poslovnežev.

Varanaška kutina – drevo aegle marmelos.

Vede – zelo obširna zbirka besedil, ki predstavljajo enega od temeljev indijske filozofije in religij, ki so nastale na njenem ozemlju. Imenujejo jih tudi »trojno znanje«, ker so spisi razvrščeni v tri zbirke: to so Rgveda (Veda verzov), ki obsega hvalnice, Samaveda (Veda spevov), ki obsega liturgične spise, in Jadžurveda (Veda urokov), v kateri so zbrani žrtveni izreki. Kasneje se jim je pridružila še Atharvaveda, zbirka mističnega svečenika ognja Atharvana, tako da Vede sestavljajo štirje deli in zgodovina (Itihāsa) kot peta.

Vplivi (āsava) – tok, ki izstopa ali vstopa (bolj običajno) v srce človeka. Prevaja se lahko tudi kot madež. Je kategorija nečistosti, ki obstajajo na najglobljem in najbolj osnovnem nivoju, s čutnimi užitki, pogledi, z željo po eksistenci in z nevednostjo.

Vstopajoči v tok (sotāpanna) – oseba, ki je opustila prve tri ovire in je na prvi stopnji prebujenja, ki zagotavlja, da bo ponovno rojen ne več kot sedemkrat v ta ali višji svet.

Zaznava (saññā) – sprejem in dojemanje čutnih signalov.

Zavest (viññāṇa) – termin povezan s kognicijo. Je eden od agregatov, ki sestavljajo človeka in aktivnost, ki pripelje objekt opazovanja skozi vrata čutnih organov v zavest. Tako obstaja šest različnih zavesti (vključno z umom).

Zbranost uma (samādhi) – poenotenje.

Zunanje oblačilo (saṅghāṭi) – dvoslojna zunanja halja velikosti cca 2x3m, ki jo običajno menih med formalnimi srečanji Sanghe in ceremonijami nosi zloženo oz. pregibano preko levega ramena. Je eno od treh glavnih oblačil budističnega meniha.

Yodžana – starodavna dolžinska mera, ki naj bi merila približno 7 milj (oz.11 km).

 

Viri:
- opombe v knjigi Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Lenght Discourse of the Buddha, Wisdom Pub., 2009 
- https://en.wikipedia.org
- http://www.palikanon.com
 

april 2023
B.Božič