(MN 152) Indriyabhāvanā Sutta – Razvoj sposobnosti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kadžangali, v bambusovem gozdičku.

2. Takrat je brahmanski mladenič Uttara, učenec brahmana Pārāsariya, odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran. Blaženi ga je vprašal: “Uttara, ali brahman Pārāsariya uči svoje učence razvijati sposobnosti?”

“Da, gospod Gotama.”

“Toda, Uttara, kako uči svoje učence razvijati sposobnosti?”

“Tako, gospod Gotama, da človek ne vidi objektov z očmi, človek ne sliši zvokov z ušesi. Tako brahman Pārāsariya uči svoje učence razvijati sposobnosti.”

“Če je to tako, Uttara, potem bo slepi človek in gluhi človek imel razvite sposobnosti v skladu s tem kar pravi brahman Pārāsariya. Ker slepi človek ne vidi objektov z očmi in gluhi človek ne sliši zvokov z ušesi.”

Ko je bilo to rečeno, je brahmanski mladenič Uttara, Pārāsariyev učenec, obsedel tiho, osupel, s sklonjenimi rameni in povešeno glavo, čemeren in brez odgovora.

3. Ko je to prepoznal, je Blaženi nagovoril častitega Ᾱnando: “Ᾱnanda, brahman Pārāsariya uči svoje učence razvijati sposobnosti na en način, toda v disciplini Plemenitih je najvišji razvoj sposobnosti drugačen.”

“Sedaj je čas, Blaženi, sedaj je čas, Vzvišeni, za Blaženega, da uči najvišji razvoj sposobnosti v disciplini Plemenitih. Ko slišijo to od Blaženega, si bodo menihi zapomnili.”

“Potem poslušaj, Ᾱnanda, in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril. Blaženi je rekel:

(NAJVIŠJI RAZVOJ SPOSOBNOSTI)

4. “Ᾱnanda, kakšen je najvišji razvoj sposobnosti v disciplini Plemenitih? Ᾱnanda, ko menih vidi objekt z očmi, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: ‘V meni je nastalo to, kar je prijetno, nastalo to, kar je neprijetno, nastalo to, kar je oboje, prijetno in neprijetno. To je pogojeno, grobo, nastalo je v odvisnosti. Toda to je mirno, to je vzvišeno, to je mirnodušnost.’ Prijetnost, ki nastane, neprijetnost, ki nastane in oboje, prijetnost in neprijetnost, ki nastaneta, preneha v njem in vzpostavi se mirnodušnost. Prav tako kot človek z dobrim vidom, ko ima odprte oči, lahko te zapre ali ko ima zaprte oči, lahko te odpre, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno, in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede objekta, spoznanega z očmi.

5. Ᾱnanda, ko menih sliši zvok z ušesi, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena. Prav tako kot močen človek z lahkoto tleskne s svojimi prsti, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede zvokov, spoznanih z ušesi.

6. Ᾱnanda, ko menih voha vonj z nosom, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena. Prav tako kot dežne kaplje na rahlo nagnjenem lokvanjevem listu spolzijo in ne ostanejo tam, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede vonjev, spoznanih z nosom.

7. Ᾱnanda, ko menih okuša okus z jezikom, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena. Prav tako kot lahko močan človek z lahkoto izpljune pljunek sline, ki jo je nabral na vrhu svojega jezika, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede okusov, spoznanih z jezikom.

8. Ᾱnanda, ko se menih dotakne otipnega s telesom, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena. Prav tako kot močan človek lahko iztegne svojo skrčeno roko ali skrči svojo stegnjeno roko, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede otipljivosti, spoznane s telesom.

9. Spet, Ᾱnanda, ko menih spozna pojav z umom, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena. Prav tako kot če bi človek spustil dve ali tri kaplje vode, da bi padle na vročo železno ploščo, ki bi se segrevala cel dan, bi padanje kapljic morda bilo počasno, vendar bi kapljice hitro izparele in izginile, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede idej, spoznanih z umom.

Takšen je najvišji razvoj sposobnosti v disciplini Plemenitih.

(UČENEC V VIŠJI PRAKSI)

10. In kako, Ᾱnanda, je nekdo učenec v višji praksi, ki je stopil na pot? Ᾱnanda, ko menih vidi objekt z očmi … sliši zvok z ušesi … voha vonj z nosom … okusi okus z jezikom … se dotakne otipnega s telesom … spozna pojav z umom, nastane v njem kar je prijetno, nastane kar je neprijetno, nastane kar je oboje, prijetno in neprijetno. On se sramuje, je osramočen in se mu gnusi prijetno, ki nastane, neprijetno, ki nastane, in oboje, prijetno in neprijetno, ki nastaneta. Tako je nekdo učenec v višji praksi, ki je stopil na pot.

(PLEMENITI Z RAZVITIMI SPOSOBNOSTMI)

11-16. In kako, Ᾱnanda, je nekdo plemeniti z razvitimi sposobnostmi? Ᾱnanda, ko menih vidi objekt z očmi … sliši zvok z ušesi … voha vonj z nosom … okusi okus z jezikom … se dotakne otipnega s telesom … spozna pojav z umom, nastane v njem kar je prijetno, nastane kar je neprijetno, nastane kar je oboje, prijetno in neprijetno. Če bi si želel: ‘Naj bivam z zaznavanjem neodvratnosti v odvratnosti,’ on biva zaznavajoč neodvratnost v odvratnosti. Če bi si želel: ‘Naj bivam zaznavajoč odvratnost v neodvratnosti,’ on biva zaznavajoč odvratnost v neodvratnosti. Če bi si želel: ‘Naj bivam zaznavajoč neodvratnost v odvratnosti in neodvratnosti,’ on biva zaznavajoč neodvratnost v tem. Če bi si želel: ‘Naj bivam zaznavajoč odvratnost v neodvratnosti in odvratnosti,’ on biva zaznavajoč odvratnost v tem. Če bi si želel: ‘Naj se izogibam obeh, odvratnosti in neodvratnosti, bivam v mirnodušnosti, pozoren in popolnoma premišljen,’ on biva v mirnodušnosti do tega, pozoren in popolnoma premišljen. Tako je nekdo plemeniti z razvitimi sposobnostmi.

(ZAKLJUČEK)

17. Tako, Ᾱnanda, najvišjo razvitost sposobnosti v disciplini Plemenitih sem učil. Učenec v višji praksi, ki je stopil na pot je bil poučen od mene, in plemeniti z razvitimi sposobnostmi so bili poučeni od mene.

18. Kar naj bo narejeno za učence iz milosti učitelja, ki išče njihovo blagostanje in ima usmiljenje zanje, to sem naredil zate, Ᾱnanda. Obstajajo vznožja dreves, prazne koče. Meditiraj, Ᾱnanda, ne bodi brezbrižen, ker drugače boš to kasneje obžaloval. To je naše navodilo tebi.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024