(MN 148) Chachakka Sutta – Šest skupin šestih

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.”—“Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem. Razodel bom sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno, to je, šest skupin šestih. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

(POVZETEK)

3. “Šest notranjih področij je treba razumeti. Šest zunanjih področij je treba razumeti. Šest vrst zavesti je treba razumeti. Šest vrst dotikov je treba razumeti. Šest vrst občutkov je treba razumeti. Šest vrst želja je treba razumeti.

(ŠEST SKUPIN)

4. (1) ‘Šest notranjih področij je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesno področje, ušesno področje, nosno področje, jezično področje, telesno področje in umsko področje. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest notranjih področij je treba razumeti.’ To je prva skupina od šestih.

5. (2) ‘Šest zunanjih področij je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja področje objektov, področje zvokov, področje vonjev, področje okusov, področje tipnega, področje pojavov. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest zunanjih področij je treba razumeti.’ To je druga skupina od šestih.

6. (3) ‘Šest vrst zavesti je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Odvisno od očesa in objekta nastane očesna zavest; odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesna zavest; odvisno od nosu in vonjev nastane nosna zavest; odvisno od jezika in okusov nastane jezična zavest; odvisno od telesa in otipa nastane telesna zavest; odvisno od uma in pojavov nastane umska zavest. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest vrst zavesti je treba razumeti.’ To je tretja skupina od šestih.

7. (4) ‘Šest vrst dotikov je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Odvisno od očesa in objekta nastane očesna zavest; srečanje teh treh je dotik. Odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesna zavest; srečanje teh treh je dotik. Odvisno od nosu in vonjev nastane nosna zavest; srečanje teh treh je dotik. Odvisno od jezika in okusov nastane jezična zavest; srečanje teh treh je dotik. Odvisno od telesa in otipa nastane telesna zavest; srečanje teh treh je dotik. Odvisno od uma in pojavov nastane umska zavest; srečanje teh treh je dotik. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest vrst dotikov je treba razumeti.’ To je četrta skupina od šestih.

8. (5) ‘Šest vrst občutkov je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Odvisno od oči in objekta nastane očesna zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem je tu občutek. Odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesna zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem je tu občutek. Odvisno od nosu in vonjev nastane nosna zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem je tu občutek. Odvisno od jezika in okusov nastane jezična zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem je tu občutek. Odvisno od telesa in otipa nastane telesna zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem je tu občutek. Odvisno od uma in pojavov nastane umska zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem je tu občutek. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest vrst občutka je treba razumeti.’ To je peta skupina od šestih.

9. (6) ‘Šest vrst želja je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Odvisno od oči in objekta nastane očesna zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem je tu občutek; z občutkom kot pogojem je tu želja. Odvisno od nosu in vonjev nastane nosna zavest … z občutkom kot pogojem je tu želja. Odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesna zavest … z občutkom kot pogojem je tu želja. Odvisno od jezika in okusov nastane jezična zavest … z občutkom kot pogojem je tu želja. Odvisno od telesa in otipa nastane telesna zavest … z občutkom kot pogojem je tu želja. Odvisno od uma in pojavov nastane umska zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem je tu občutek; z občutkom kot pogojem je tu želja. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest vrst želja je treba razumeti.’ To je šesta skupina od šestih.

(DEMONSTRACIJA NESEBSTVA)

10. (1) Če kdo reče, ‘Oko je sebstvo,’ to ni obranljivo. Nastanek in propad očesa sta zaznana, in ker sta njegova nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Oko je sebstvo.’ Tako oko ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Objekt je sebstvo … Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Objekt je sebstvo.’ Tako oko ni sebstvo, objekt ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Očesna zavest je sebstvo’ … Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Očesna zavest je sebstvo.’ Tako oko ni sebstvo, objekt ni sebstvo, očesna zavest ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Očesni dotik je sebstvo’ … Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Očesni dotik je sebstvo.’ Tako oko ni sebstvo, objekt ni sebstvo, očesna zavest ni sebstvo, očesni dotik ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Občutek je sebstvo’ … Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Občutek je sebstvo.’ Tako oko ni sebstvo, tvorbe niso sebstvo, očesna zavest ni sebstvo, očesni dotik ni sebstvo, občutek ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Želja je sebstvo’ … Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Želja je sebstvo.’ Tako oko ni sebstvo, tvorbe niso sebstvo, očesna zavest ni sebstvo, očesni dotik ni sebstvo, občutek ni sebstvo, želja ni sebstvo.

11. (2) Če kdo reče, ‘Uho je sebstvo,’ to ni obranljivo. Nastanek in propad ušesa sta zaznana, in ker sta nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Uho je sebstvo.’ Tako, uho ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Zvoki so sebstvo,’ … ‘Ušesna zavest je sebstvo,’ … ‘Ušesni dotik je sebstvo,’ … Občutek je sebstvo,’ … ‘Želja je sebstvo’ … Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Želja je sebstvo.’ Tako uho ni sebstvo, zvoki niso sebstvo, ušesna zavest ni sebstvo, ušesni dotik ni sebstvo, občutek ni sebstvo, želja ni sebstvo.

12. (3) Če kdo reče, ‘Nos je sebstvo,’ to ni obranljivo. Nastanek in propad nosu sta zaznana, in ker sta njegova nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Nos je sebstvo.’ Tako, nos ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Vonji so sebstvo,’ … ‘Nosna zavest je sebstvo,’ … ‘Nosni dotik je sebstvo,’ … ‘Občutek je sebstvo,’ … ‘Želja je sebstvo’ … Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Želja je sebstvo.’ Tako nos ni sebstvo, vonji niso sebstvo, nosna zavest ni sebstvo, nosni dotik ni sebstvo, občutek ni sebstvo, želja ni sebstvo.

 

13. (4) Če kdo reče, ‘Jezik je sebstvo,’ to ni obranljivo. Nastanek in propad jezika sta zaznana, in ker sta njegova nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Jezik je sebstvo.’ Tako, jezik ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Okusi so sebstvo,’ … ‘Jezična zavest je sebstvo,’ … ‘Jezični dotik je sebstvo,’ … ‘Občutek je sebstvo,’ … ‘Želja je sebstvo’ … Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Želja je sebstvo.’ Tako jezik ni sebstvo, okusi niso sebstvo, jezična zavest ni sebstvo, jezični dotik ni sebstvo, občutek ni sebstvo, želja ni sebstvo.

14. (5) Če kdo reče, ‘Telo je sebstvo,’ to ni obranljivo. Nastanek in propad telesa sta zaznana, in ker sta njegova nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Telo je sebstvo.’ Tako, telo ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Otip je sebstvo,’ … ‘Telesna zavest je sebstvo,’ … ‘Telesni dotik je sebstvo,’ … ‘Občutek je sebstvo,’ … ‘Želja je sebstvo’ … Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Želja je sebstvo.’ Tako telo ni sebstvo, otip ni sebstvo, telesna zavest ni sebstvo, telesni dotik ni sebstvo, občutek ni sebstvo, želja ni sebstvo.

15. (6) Če kdo reče, ‘Um je sebstvo,’ to ni obranljivo. Nastanek in propad uma sta zaznana, in ker sta njegova nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Um je sebstvo.’ Tako, um ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Pojavi so sebstvo,’ … ‘Umska zavest je sebstvo,’ … ‘Umski dotik je sebstvo,’ … ‘Občutek je sebstvo,’ … ‘Želja je sebstvo’ … Zaradi tega ni obranljivo za nikogar, ko reče, ‘Želja je sebstvo.’ Tako, um ni sebstvo, umski predmeti niso sebstvo, umska zavest ni sebstvo, umski dotik ni sebstvo, občutek ni sebstvo, želja ni sebstvo.

(NASTAJANJE IDENTITETE)

16. Sedaj, menihi, to je pot, ki vodi do nastajanja identitete. (1) Človek jemlje oko tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ Človek jemlje objekt tako … Človek jemlje očesno zavest tako … Človek jemlje očesni dotik tako … Človek jemlje občutek tako … Človek jemlje željo tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’

17-21. (2-6) Človek jemlje uho tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ … Človek jemlje nos tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ … Človek jemlje jezik tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ … Človek jemlje telo tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ … Človek jemlje um tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ Človek jemlje pojave tako … Človek jemlje umsko zavest tako … Človek jemlje umski dotik tako … Človek jemlje občutek tako … Človek jemlje željo tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’

(PRENEHANJE IDENTITETE)

22. Sedaj, menihi, to je pot, ki vodi do prenehanja identitete. (1) Človek jemlje oko tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Človek jemlje objekt tako … Človek jemlje očesno zavest tako … Človek jemlje očesni dotik tako … Človek jemlje občutek tako … Človek jemlje željo tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’

23-27. (2-6) Človek jemlje uho tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ … Človek jemlje nos tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ … Človek jemlje jezik tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ … Človek jemlje telo tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ … Človek jemlje um tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Človek jemlje pojave tako … Človek jemlje umsko zavest tako … Človek jemlje umski dotik tako … Človek jemlje občutek tako … Človek jemlje željo tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’

(OSNOVNA NAGNJENOST)

28. (1) Menihi, odvisno od očesa in objekta, se pojavi očesna zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem nastane [občutek], ki se čuti kot prijetnost ali neprijetnost ali niti neprijetnost niti prijetnost. Ko se človeka dotakne prijeten občutek, če mu ugaja, ga pozdravi in se ga drži, potem v njem leži osnovna nagnjenost do poželenja. Ko se človeka dotakne neprijeten občutek, če ga skrbi, se žalosti in objokuje, se tolče po prsih in postane zmeden, potem v njem leži osnovna nagnjenost do odpora. Ko se človeka dotakne niti neprijeten niti prijeten občutek, če ne razume kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod z ozirom na ta občutek, potem v njem leži osnovna nagnjenost do nevednosti. Menihi, da bo ta človek tukaj in sedaj napravil konec neprijetnosti brez opuščanja osnovnih nagnjenosti do poželenja za prijetnim občutkom, brez odpravljanja osnovnih nagnjenosti do odpora proti neprijetnemu občutku, brez iztrebljanja osnovnih nagnjenosti do nevednosti glede niti neprijetnega niti prijetnega občutka, brez opuščanje nevednosti in nastajanja prave vednosti - to ni mogoče.

29-33. (2-6) Menihi, odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesno zavest … Odvisno od uma in pojavov nastane umska zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem nastane [občutek], ki se čuti kot prijeten ali neprijeten ali niti neprijeten niti prijeten … Menihi, da bo ta človek tukaj in sedaj napravil konec neprijetnosti brez opuščanje osnovnih nagnjenosti do poželenja po prijetnem občutku … brez opuščanje nevednosti in nastajanja prave vednosti - to ni mogoče.

(OPUSTITEV OSNOVNIH NAGNJENOSTI)

34. (1) Menihi, odvisno od očesa in objekta nastane očesna zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem nastane [občutek], ki se čuti kot prijeten ali neprijeten ali niti neprijeten niti prijeten. Ko se človeka dotakne prijeten občutek, če mu ne ugaja, ga ne pozdravi in se ga ne drži, potem osnovna nagnjenost do poželenja ne leži v njem. Ko se človeka dotakne neprijeten občutek, če ga ne skrbi, se ne žalosti in ne objokuje, se ne tolče po prsih in ne postane zmeden, potem osnovna nagnjenost do odpora ne leži v njem. Ko se človeka dotakne niti neprijeten niti prijeten občutek, če razume kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod z ozirom na ta občutek, potem osnovna nagnjenost do nevednosti ne leži v njem. Menihi, da bo ta človek tukaj in sedaj napravil konec neprijetnosti z opuščanjem osnovne nagnjenosti do poželenja po prijetnem občutku, z odpravljanjem osnovne nagnjenosti do odpora proti neprijetnemu občutku, z iztrebljanjem osnovne nagnjenosti do nevednosti glede niti neprijetnega niti prijetnega občutka, z opuščanjem nevednosti in nastajanjem prave vednosti - to je mogoče.

35-39. (2-6) Menihi, odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesna zavest … Odvisno od uma in pojavov nastane umska zavest; srečanje teh treh je dotik; z dotikom kot pogojem nastane [občutek], ki se čuti kot prijeten ali neprijeten ali niti neprijeten niti prijeten … Menihi, da bo tukaj in sedaj napravil konec neprijetnosti z opuščanjem osnovnih nagnjenosti do poželenja po prijetnem občutku … z opuščanjem nevednosti in nastajanju prave vednosti - to je mogoče.

(OSVOBODITEV)

40. Ko to uvidi, menihi, dobro poučen plemeniti učenec ni očaran z očesom, ni očaran z objektom, ni očaran z očesno zavestjo, ni očaran z očesnim dotikom, ni očaran z občutkom, ni očaran z željami.

On ni očaran z ušesom … On ni očaran z nosom … On ni očaran z jezikom … On ni očaran z otipom… On ni očaran z umom, ni očaran s pojavi, ni očaran z umsko zavestjo, ni očaran z umskim dotikom, ni očaran z občutkom, ni očaran z željami.

41. Ko ni očaran, postane brezstrasten. Skozi brezstrastnost je [njegovo srce] osvobojeno. Ko je osvobojeno, pride vednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega. Ko je bilo to učenje povedano, je bilo brez predpostavk v umu osvobojenih vplivov šestdeset menihov.