(MN 146) Nandakovāda Sutta – Nasvet Nandake

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Takrat je Mahāpadžāpatī Gotami skupaj s petsto nunami odšla do Blaženega. Ko se mu je poklonila, je stopila ob stran in mu rekla: “Častiti gospod, naj Blaženi svetuje nunam, naj Blaženi pouči nune, naj Blaženi poda nunam govor o Dhammi.”

3. Takrat so se starejši menihi menjevali pri svetovanju nunam, ko pa je prišla vrsta na častitega Nandaka, jim ta ni hotel svetovati.[1] Takrat je Blaženi nagovoril častitega Ᾱnando: “Ᾱnanda, kdo je na vrsti danes za svetovanje nunam?”

“Častiti gospod, za svetovanje nunam je na vrsti častiti Nandaka, vendar jim noče svetovati, čeprav je na vrsti.”

4. In Blaženi je nagovoril častitega Nandaka: “Svetuj nunam, Nandaka. Svetuj nunam, Nandaka. Podaj nunam govor o Dhammi.”

“Da, častiti gospod,” je odvrnil častiti Nandaka. Ko je bilo jutro, se je častiti Nandaka oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Sāvatthī po miloščino. Ko je hodil po miloščino v Sāvatthīju in se vrnil iz svojega zbiranja miloščinske hrane, po njegovem obroku hrane, je odšel s spremljevalcem v park Rādžaka. Nune so videle v daljavi prihajati častitega Nandaka in so pripravile sedež in vodo za noge. Častiti Nandaka je sedel na pripravljen sedež in si umil noge. Nune so se mu poklonile in sedle ob stran. Ko so sedele je častiti Nandaka rekel nunam:

(SVETOVANJE NUNAM)

5. “Sestre, ta govor bo v obliki vprašanj. Ko ga razumete, recite: ‘Razumemo’, ko ga ne razumete, recite: ‘Ne razumemo’, ko ste v dvomu ali zbegane, me vprašajte: ‘Kako je to, častiti gospod? Kakšen je pomen tega?’”

“Častiti gospod, me smo zadovoljne in vesele takega povabila gospoda Nandake.”

6. “Sestre, kaj mislite? Ali je oko trajno ali netrajno?” - “Netrajno, častiti gospod.” - “Je to, kar je netrajno neprijetnost ali prijetnost?” - “Neprijetnost, častiti gospod.” - “Ali to, kar je netrajno, neprijetnost in predmet spremembe lahko jemljemo kot: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, častiti gospod.”

Sestre, kaj mislite? Je uho … nos … jezik … telo … um trajen ali netrajen?” - “Netrajen, častiti gospod.” - “Je to, kar je netrajno neprijetnost ali prijetnost?” - “Neprijetnost, častiti gospod.” - “Ali to, kar je netrajno, neprijetnost in predmet spremembe, lahko jemljemo kot: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker, častiti gospod, me smo s primernim razumevanjem že dobro videle to kot dejansko je: ‘Teh šest notranjih področij je netrajnih.’”

“Dobro, dobro, sestre! Tako je s plemenitim učencem, ki vidi s primernim razumevanjem to kot dejansko je.

7. Sestre, kaj mislite? So objekti … zvoki … vonji … okusi … otipljivosti… pojavi trajni ali netrajni?” - “Netrajni, častiti gospod.” - “Je to, kar je netrajno neprijetnost ali prijetnost?” - “Neprijetnost, častiti gospod.” - Ali to, kar je netrajno, neprijetnost in predmet spremembe, lahko jemljemo kot: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker, častiti gospod, me smo že dobro videle to kot dejansko je, s primernim razumevanjem: ‘Teh šest zunanjih področij je netrajnih.’“

“Dobro, dobro, sestre! Tako je s plemenitim učencem, ki s primernim razumevanjem vidi to kot dejansko je.

8. Sestre, kaj mislite? Je očesna zavest … ušesna zavest … nosna zavest … jezična zavest … telesna zavest … umska zavest trajna ali netrajna?” - “Netrajna, častiti gospod.” - “Je to, kar je netrajno neprijetnost ali prijetnost?” - “Neprijetnost, častiti gospod.” - “Ali to, kar je netrajno, neprijetnost in predmet spremembe, lahko jemljemo kot: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker, častiti gospod, me smo s primernim razumevanjem že dobro videle to kot dejansko je: ‘Teh šest vrst zavesti je netrajnih.’“

“Dobro, dobro, sestre! Tako je s plemenitim učencem, ki s primernim razumevanjem vidi to kot dejansko je.

(TRI PRISPODOBE)

9. Sestre, predpostavimo, da gori oljna svetilka. Njeno olje je netrajno, predmet spremembe, njen stenj je netrajen in predmet spremembe, njen ogenj je netrajen in predmet spremembe, in njen sij je netrajen in predmet spremembe. Ali bi kdorkoli govoril pravilno, če bi rekel: ‘Medtem ko ta oljna svetilka gori, so njeno olje, stenj in plamen netrajni in predmet spremembe, toda njen sij je trajen, večen, nespremenljiv in ni predmet spremembe’?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker, častiti gospod, ko ta oljna svetilka gori, so njeno olje, stenj in plamen netrajni in predmet spremembe, zato mora biti njen sij netrajen in predmet spremembe.”

“Tako tudi, sestre, ali bi kdorkoli govoril pravilno, če bi rekel: ‘Teh šest notranjih področij je netrajnih in predmet spremembe, toda prijeten, neprijeten, ali niti neprijeten niti prijeten občutek, ki se ga izkusi v odvisnosti od šestih notranjih področij je trajen, večen, nespremenljiv in ni predmet spremembe’?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker vsak občutek nastane v odvisnosti od njihovega odgovarjajočega pogoja, in s prenehanjem njegovega odgovarjajočega pogoja, občutek preneha.”

“Dobro, dobro, sestre! Tako je s plemenitim učencem, ki vidi s primernim razumevanjem to kot dejansko je. 

10. Sestre, predpostavimo, da je v velikem drevesu srčevina: njegove korenine so netrajne in predmet spremembe, njegovo deblo je netrajno in predmet spremembe, njegove veje in listje je netrajno in predmet spremembe, in njegova senca je netrajna in predmet spremembe. Sedaj, ali bi kdorkoli govoril pravilno, če bi rekel: ‘Korenine, deblo, veje in listje tega velikega drevesa, ki vsebuje srčevino je netrajno in predmet spremembe, toda njegova senca je trajna, večna, nespremenljiva in ni predmet spremembe?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker, častiti gospod, korenine, deblo, veje in listje tega velikega stoječega drevesa, ki vsebuje srčevino je netrajno in predmet spremembe, zato mora biti tudi njegova senca netrajna in predmet spremembe.”

“Tako tudi, sestre, ali bi kdorkoli pravilno govoril, če bi rekel: ‘Teh šest zunanjih področij je netrajnih in predmet spremembe, toda prijeten, neprijeten ali niti neprijeten niti prijeten občutek, ki se ga izkusi v odvisnosti od šestih zunanjih področij je trajen, večen, nespremenljiv in ni predmet spremembe’?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker vsak občutek nastane v odvisnosti od njegovega odgovarjajočega pogoja in s prenehanjem njegovega odgovarjajočega pogoja, občutek preneha.”

“Dobro, dobro, sestre! Tako je s plemenitim učencem, ki vidi s primernim razumevanjem to kot dejansko je.

11. Sestre, predpostavimo, da bi izkušen mesar ali njegov vajenec ubil kravo in jo razrezal z ostrim mesarskim nožem. Brez poškodovanja notranje gmote mesa in brez poškodovanja zunanje kože, bi rezal, oddvojil in odrezal notranje kite, mišice in vezi z ostrim mesarskim nožem. Ko bi rezal, oddvojil in odrezal vse to stran, bi odstranil zunanjo kožo in spet pokril kravo s to isto kožo. Ali bi pravilno govoril, če bi rekel: ‘Ta krava je povezana s to kožo tako, kot je bila prej’?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker, če bi ta izkušen mesar ali njegov vajenec ubil kravo … in rezal, oddvojil in odrezal vse to stran, in celo če pokrije kravo spet z isto kožo in pravi: ‘Ta krava je povezana s to kožo tako, kot je bila prej,’ bo ta krava še vedno razdružena od te kože.”

12. “Sestre, jaz sem podal to prispodobo z namenom, da bi sporočil pomen. To je pomen: ‘Notranja gmota mesa’ je izraz za šest notranjih področij. ‘Zunanja koža’ je izraz za šest zunanjih področij. ‘Notranje kite, mišice in vezi’ je izraz za naslado in poželenje. ‘Oster mesarski nož’ je izraz za plemenito modrost - plemenito modrost, ki reže, oddvoji in odreže stran notranje nečistosti, ovire in vezi.

(SEDEM DEJAVNIKOV PREBUJENJA)

13. Sestre, obstaja sedem dejavnikov prebujenja, skozi razvoj in gojenje katerih menih sam s svojim uresničenjem z direktno vednostjo, tukaj in sedaj vstopi in biva v osvoboditvi srca in osvoboditvi z modrostjo, ki je brez vpliva z uničenjem vplivov. Katerih sedem? Tako, sestre, menih razvije pozornost kot dejavnik prebujenja, ki je podprt s samoto, razstrastenjem in prenehanjem in dozori v odreki. On razvije raziskovanje stanj kot dejavnik prebujenja ... prizadevnost … radost … mirnost … zbranost … mirnodušnost kot dejavnik prebujenja, kar je podprto s samoto, razstrastenjem in prenehanjem in dozori v odreki. To je sedem dejavnikov prebujenja, skozi razvoj in gojenje katerih menih, s svojim lastnim uresničenjem z direktno vednostjo, tukaj in sedaj vstopi in biva v osvoboditvi srca in osvoboditvi z modrostjo, kar je brez vplivov z uničenjem vplivov.”

14. Ko je častiti Nandaka končal s svetovanjem nunam, jih je odpustil: “Pojdite, sestre, čas je.” Potem so se nune, navdušene in vesele besed častitega Nandaka dvignile iz svojih sedežev, se poklonile častitemu Nandaki in odšle tako, da je bil ta na njihovi desni strani. Šle so do Blaženega in ko so se mu poklonile, so obstale ob strani. Blaženi jim je rekel: “Pojdite, sestre, čas je.” Potem so se nune poklonile Blaženemu in odšle tako, da je bil ta na njihovi desni strani.

15. Kmalu ko so odšle, je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi, prav tako kot na dan Uposathe štirinajstega ljudje niso v dvomu ali zmedeni, če je luna nepolna ali polna, ker je takrat očitno nepolna, tako so tudi te nune zadovoljene z Nandakovim učenjem Dhamme, toda njihov namen še ni bil popolnoma izpolnjen.”

16-26. Potem je Blaženi nagovoril častitega Nandaka: “Dobro, Nandaka, tudi jutri svetuj nunam na točno isti način.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Nandaka. Naslednje jutro se je častiti Nandaka oblekel … (ponovi dobesedno §§4-14 zgoraj, vse do) … Potem so se nune poklonile Blaženemu in odšle tako, da je bil ta na njihovi desni strani.

27. Kmalu potem, ko so odšle, je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi, prav tako kot na dan Uposathe petnajstega ljudje niso v dvomu ali zmedeni, če je luna nepolna ali polna, ker je tedaj luna očitno polna, tako so tudi te nune zadovoljene z Nandakovim učenjem Dhamme in njihov namen je bil izpolnjen. Menihi, celo najmanj napredna od teh petsto nun je stopajoča v tok, nič več predmet pogube, zavezana [osvoboditvi], usmerjena v prebujenje.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.