(MN 144) Channovāda Sutta - Nasvet Channi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Bambusovem gaju pri Rādžagahu, kjer so krmili veverice.

2. Takrat so častiti Sāriputta, častiti Mahā Cunda in častiti Channa živeli na gori Jastrebov vrh.

3. Takrat je bil častiti Channa žalosten, trpeč in hudo bolan. Ko je bil večer, je častiti Sāriputta prišel iz samote, odšel do častitega Mahā Cunde in mu rekel: “Prijatelj Cunda, pojdiva do častitega Channa in ga povprašajva glede njegove bolezni.” - “Da, prijatelj,” je odvrnil častiti Mahā Cunda.

(BOLEZEN ČASTITEGA CHANNA)

4. Potem sta častiti Sāriputta in častiti Mahā Cunda odšla do častitega Channa in izmenjala z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, sta sedla ob stran in častiti Sāriputta je rekel častitemu Channu: “ Upam, da ti gre dobro, prijatelj Channa, upam, da ti je udobno. Upam, da se ti boleči občutki zmanjšujejo in ne povečujejo in da je njihovo zmanjševanje, ne njihovo povečevanje, očitno.”

5. “Prijatelj Sāriputta, jaz ne okrevam, meni ni udobno. Moji boleči občutki se povečujejo, ne zmanjšujejo. Njihovo povečanje in ne zmanjšanje je očitno. Prav tako kot bi močan človek razklal mojo glavo in jo odprl z ostrim mečem, tako nasilni vetrovi režejo skozi mojo glavo. Jaz ne okrevam … Prav tako kot bi močan človek zategoval čvrst usnjen trak okoli moje glave, tako so nasilne bolečine v moji glavi. Jaz ne okrevam … Prav tako kot bi vešč mesar ali njegov pomočnik z ostrim mesarskim nožem govedu razrezal trebuh, tako nasilni vetrovi režejo skozi moj trebuh. Jaz ne okrevam … Prav tako kot če bi dva močna moža stisnila slabšega moža z obema rokama in ga pekla nad jamo z žarečim premogom, tako je nasilno žganje v mojem telesu. Jaz ne okrevam, meni ni udobno. Moji boleči občutki se povečujejo, ne zmanjšujejo. Njihovo povečanje in ne zmanjšanje je očitno. Uporabil bom nož, prijatelj Sāriputta, jaz nimam želje po življenju.”

6. “Naj častiti Channa ne uporabi noža. Naj častiti Channa živi. Mi hočemo, da častiti Channa živi. Če trpi pomanjkanje ustrezne hrane, bom šel iskati ustrezno hrano zanj. Če trpi pomanjkanje ustreznih zdravil, bom šel iskati ustrezna zdravila zanj. Če trpi pomanjkanje primernega strežnika, mu bom stregel jaz. Naj častiti Channa ne uporabi noža. Naj častiti Channa živi. Mi hočemo, da častiti Channa živi.”

7. “Prijatelj Sāriputta, ni to, da nimam ustrezne hrane in zdravil ali primernega strežnika. Prijatelj Sāriputta, Učitelja sem dolgo častil z ljubeznijo, ne brez ljubezni, ker je primerno za učenca, da časti Učitelja z ljubeznijo, ne brez ljubezni. Prijatelj Sāriputta, zapomni si to: menih Channa bo uporabil nož brez krivde.”

(VPRAŠANJA)

8. “Mi bi vprašali častitega Channa določena vprašanja, če je za častitega Channa primerno, da nanje odgovori.”

“Vprašaj, prijatelj Sāriputta. Ko bom slišal, bom vedel.”

9. “Prijatelj Channa, ali imaš oči, očesno zavest in stvari, ki se spoznajo [z umom] skozi očesno zavest za: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’? Ali imaš uho … nos … jezik … telo … um, umsko zavest in stvari, ki se spoznajo [z umom] skozi umsko zavest za: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?”

“Prijatelj Sāriputta, jaz imam oko, očesno zavest in stvari, ki se spoznajo [z umom] skozi očesno zavest za: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Jaz imam uho … nos … jezik … telo … um, umsko zavest in stvari, ki se spoznajo [z umom] skozi umsko zavest za: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’”

10. “Prijatelj Channa, kaj si videl, kaj si direktno prepoznal v očeh, v očesni zavesti in v stvareh, ki se spoznajo [z umom] skozi očesno zavest, da si jih imel za: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo’? Kaj si videl, kaj si direktno prepoznal v ušesu … v nosu … v jeziku … v telesu … v umu, v umski zavesti in v stvareh, ki se spoznajo [z umom] skozi umsko zavest, da si jih imel za: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo’?”

“Prijatelj Sāriputta, skozi videnje prenehanja, skozi direktno prepoznanje prenehanja v očesu, v očesni zavesti in v stvareh, ki se spoznajo [z umom] skozi očesno zavest, jih imam za: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Skozi videnje prenehanja, skozi direktno vednost prenehanja v ušesu … v nosu … v jeziku … v telesu … v umu in umski zavesti in v stvareh, ki se spoznajo [z umom] skozi umsko zavest, jih imam za: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’”

(NAVODILO)

11. Ko je bilo to rečeno, je častiti Mahā Cunda rekel častitemu Channi: “Torej, prijatelj Channa, temu navodilu Blaženega moraš neprestano dajati pozornost: ‘V odvisnosti je drhtenje, v neodvisnosti ni drhtenja; ko ni drhtenja je tam spokojnost; ko je tam spokojnost, tam ni nagnjenosti; ko tam ni nagnjenosti, ni prihajanja in odhajanja; ko ni prihajanja in odhajanja, ni izginevanja in pojavljanja; ko ni izginevanja in pojavljanja, ni tukaj niti tam niti vmes. To je konec neprijetnosti.’”

(NOŽ)

12. In ko sta tako častiti Sāriputta in častiti Mahā Cunda dala nasvet častitemu Channi, sta se dvignila iz svojih sedežev in odšla. Kmalu po tem, ko sta odšla, je častiti Channa uporabil nož.

13. Potem je častiti Sāriputta odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil je sedel ob stran in rekel Blaženemu: “Častiti gospod, častiti Channa je uporabil nož. Kje se bo spet pojavil v svojem bodočem življenju?”

“Sāriputta, ali ti ni menih Channa razglasil, da je brez krivde?”

“Častiti gospod, obstaja vadžijska vas, imenovana Pubbadžira. Tam je častiti Channa imel družine, ki so bile prijateljske, domače, prijazne [kot svoje podpornike].”

“Resnično, Sāriputta, menih Channa je imel prijateljske družine, domače družine, prijazne družine [kot svoje podpornike], toda jaz ne rečem, da je zaradi tega nekdo vreden graje. Sāriputta, ko nekdo odloži to telo in vzame novo telo, potem rečem, da je vreden graje. Tukaj ni bilo nič od tega v menihu Channi. Menih Channa je uporabil nož brez krivde.”[1]

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Sāriputta je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

---