(MN 141) Saccavibhanga Sutta - Razlaga resnic

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Varanasiju, v Jelenjem parku pri Isipatani. Tam je nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.” - “Prijatelj,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Pri Varanasiju, menihi, v Jelenjem parku pri Isipatani je Tathāgata, popoln in popolno prebujen, pognal v tek neprimerljivo Kolo Dhamme, ki ga ne more ustaviti noben asket ali brahman ali božanstvo ali Māra ali Brahmā ali kdorkoli v svetu - to je, oznanjanje, poučevanje, opisovanje, ustanavljanje, odkrivanje, razlaganje in razkazovanje Štirih plemenitih resnic. Katerih štiri?

3. Najavljanje, poučevanje, opisovanje, ustanavljanje, odkrivanje, razlaganje in razkazovanje plemenite resnice o neprijetnosti. Najavljanje, poučevanje, opisovanje, ustanavljanje, odkrivanje, razlaganje in razkazovanje plemenite resnice o izvoru neprijetnosti … plemenite resnice o prenehanju neprijetnosti … plemenite resnice o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.

4. Pri Varanasiju, menihi, v Jelenjem parku pri Isipatani je Tathāgata, popoln in popolno prebujen, pognal v tek neprimerljivo Kolo Dhamme, ki ga ne more ustaviti noben asket ali brahman ali božanstvo ali Māra ali Brahmā ali kdorkoli v svetu - to je, najavljanje, poučevanje, opisovanje, ustanavljanje, odkrivanje, razlaganje in razkazovanje Štirih plemenitih resnic.

(SᾹRIPUTTA IN MOGGALLᾹNA)

5. Gojite prijateljstvo s Sāriputto in Moggallāno, menihi. Družite se s Sāriputto in Moggallāno, ki sta modra in pomagata svojim tovarišem v svetem življenju. Sāriputta je kakor mati, Moggallāna je kakor dojilja. Sāriputta vadi druge za dosego sadu vstopajočega v tok, Moggallāna za dosego najvišjega cilja. Sāriputta, menihi, je sposoben najaviti, poučevati, opisati, ustanoviti, odkriti, razložiti in razkazovati Štiri plemenite resnice.”

(ŠTIRI PLEMENITE RESNICE)

6. Tako je rekel Blaženi. Ko je to rekel, se je Vzvišeni dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče.

7. Kmalu potem, ko je Blaženi odšel, je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.” - “Prijatelj,” so odgovorili menihi častitemu Sāriputti. Častiti Sāriputta je rekel:

8. “Pri Varanasiju, prijatelji, v Jelenjem parku pri Isipatani je Tathāgata, popoln in popolno prebujen, pognal v tek neprimerljivo Kolo Dhamme … in razkazovanje Štirih plemenitih resnic. Katerih štirih?

9. Najavljanje … in razkazovanje plemenite resnice o neprijetnosti … plemenite resnice o izvoru neprijetnosti … plemenite resnice o prenehanju neprijetnosti … plemenite resnice o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.

10. In kaj, prijatelji, je plemenita resnica o neprijetnosti? Rojstvo je neprijetnost; starost je neprijetnost; smrt je neprijetnost; žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska so neprijetnost; ne dobiti tega kar hočeš je neprijetnost; na kratko, pet agregatov s predpostavko je neprijetnost.

11. In kaj, prijatelji, je rojstvo? Rojstvo bitij v različne vrste bitij, njihovo prihajanje v rojstvo, sedanje [v maternico], tvorjenje, prikaz agregatov, pridobivanje področij za dotik - to se imenuje rojstvo.

12. In kaj, prijatelji, je starost? Starost bitij v različnih vrstah bitij, njihovo staranje, uničenost zobovja, sivost las, nagubanost kože, pojemanje življenja, slabitev sposobnosti - to se imenuje starost.

13. In kaj, prijatelji, je smrt? Umiranje bitij različnih stopenj, njihova smrt, razkroj, izginotje, umiranje, dovršitev časa, razkroj agregatov, odložitev telesa - to se imenuje smrt.

14. In kaj, prijatelji, je žalost? Žalost, žalovanje, užaloščenost, notranja žalost, notranja užaloščenost nekoga, ki je srečal neko nesrečo ali je prizadet z nekim bolečim stanjem - to se imenuje žalost.

15. In kaj, prijatelji, je tožba? Tožba in jokanje, tarnanje in žalovanje, objokovanje in jadikovanje tega, ki je srečal neko nesrečo ali je prizadet z nekim bolečim stanjem - to se imenuje objokovanje.

16. In kaj, prijatelji, je bolečina? Telesna bolečina, telesno neudobje, boleč, neudoben občutek rojen iz telesnega dotika - to se imenuje bolečina.

17. In kaj, prijatelji, je nezadovoljstvo? Umska bolečina, umsko neudobje, boleč, neudoben občutek, rojen iz umskega dotika - to se imenuje nezadovoljstvo.

18. In kaj, prijatelji, je stiska? Težava in obup, stiska in obupanost nekoga, ki je srečal neko nesrečo ali je prizadet z nekim bolečim stanjem - to se imenuje stiska.

19. In kaj, prijatelji, je ne dobiti tega kar hočeš je neprijetnost? V bitja, ki so predmet rojstva, pride želja: ‘O, da ne bi bili predmet rojstva! To rojstvo ne bo prišlo do nas!’ Toda to se ne dobi tako, da se želi, in ne dobiti tega, kar si želiš je neprijetnost. V bitja, ki so predmet staranja ... predmet bolezni … predmet smrti … predmet žalosti, tožbe, bolečine, nezadovoljstva in stiske, pride želja: ‘O, da ne bi bili predmet žalosti, tožbe, bolečine, nezadovoljstva in stiske! Ta žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska ne bodo prišli do nas!’ Toda tega se ne da dobiti tako, da se želi, in ne dobiti tega, kar si želiš je neprijetnost.

20. In kaj, prijatelji, je pet agregatov s predpostavko, kar na kratko je neprijetnost? To so: agregat snovi s predpostavko, agregat občutka s predpostavko, agregat zaznave s predpostavko, agregat tvorb s predpostavko in agregat zavesti s predpostavko. To je pet agregatov s predpostavko, kar je na kratko neprijetnost. To se imenuje plemenita resnica o neprijetnosti.

21. In kaj, prijatelji, je plemenita resnica o izvoru neprijetnosti? To je želja, ki prinese obnovitev bitnosti, je pospremljena z radostjo in poželenjem in radostjo v tem in onem, to je, želja po užitkih, želja po bitnosti in želja po nebitnosti. To se imenuje plemenita resnica o izvoru neprijetnosti.

22. In kaj, prijatelji, je plemenita resnica o prenehanju neprijetnosti? To je izginevanje in prenehanje brez ostanka, opustitev, odrekanje, zapustitev in zavrnitev te iste želje. To se imenuje plemenita resnica o prenehanju neprijetnosti.

23. In kaj, prijatelji, je plemenita resnica o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti? To je Plemenita osemčlena pot, to je, pravilen pogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost.

(PLEMENITA OSEMČLENA POT)

24. In kaj, prijatelji, je pravilen pogled? Vednost o neprijetnosti, vednost o izvoru neprijetnosti, vednost o prenehanju neprijetnosti in vednost o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti - to se imenuje pravilen pogled.

25. In kaj, prijatelji, je pravilna misel? Misel odreke, misel nezlobnosti in misel usmiljenosti - to se imenuje pravilna misel.

26. In kaj, prijatelji, je pravilen govor? Vzdržanje od lažnivega govora, vzdržanje od zlonamernega govora, vzdržanje od osornega govora in vzdržanje od nesmiselnega klepetanja - to se imenuje pravilen govor.

27. In kaj, prijatelji, je pravilno dejanje? Vzdržanje od ubijanja živih bitij, vzdržanje od jemanja tega kar ni dano in vzdržanje od slabega obnašanja v čutnosti - to se imenuje pravilno dejanje.

28. In kaj, prijatelji, je pravilen način življenja? Plemeniti učenec, ko je opustil napačen način življenja, zasluži za svoje življenje s pravilnim načinom življenja - to se imenuje pravilen način življenja.

29. In kaj, prijatelji, je pravilen napor? Menih vzbudi vnemo po nenastajanju nenastalih zlih slabih stanj in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. On vzbudi vnemo po opuščanju nastalih zlih slabih stanj in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. Vzbudi vnemo po nastajanju nenastalih dobrih stanj in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. Vzbudi vnemo po nadaljevanju, neizginevanju, krepitvi, povečanju in izpolnitvi z razvojem nastalih dobrih stanj in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. To se imenuje pravilen napor.

30. In kaj, prijatelji, je pravilna pozornost? Menih biva v kontempliranju telesa v telesu, vnet, popolnoma premišljen in pozoren, z opuščenim pohlepom in žalovanjem za svetom. Biva v kontempliranju občutkov v občutkih, vnet, popolnoma premišljen in pozoren, z opuščenim pohlepom in žalovanjem za svetom. Biva v kontempliranju srca v srcu, vnet, premišljen in pozoren, z opuščenim pohlepom in žalovanjem za svetom. Biva v kontempliranju pojavov v pojavih, vnet, premišljen in pozoren, z opuščenim pohlepom in žalovanjem za svetom. To se imenuje pravilna pozornost.

31. In kaj, prijatelji, je pravilna zbranost? Popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Z umiritvijo misli in razmišljanja vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja. Ko izgine zadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’ Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. To se imenuje pravilna zbranost.

To se imenuje plemenita resnica o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.

32. Pri Varanasiju, prijatelji, v Jelenjem parku pri Isipatani je Tathāgata, popoln in popolno prebujen, pognal v tek neprimerljivo Kolo Dhamme, ki ga ne more ustaviti noben asket ali brahman ali božanstvo ali Māra ali Brahmā ali kdorkoli v svetu - to je, najavljanje, poučevanje, opisovanje, ustanavljanje, odkrivanje, razlaganje in razkazovanje teh Štirih plemenitih resnic.”

To je bilo tisto, kar je rekel častiti Sāriputta. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed častitega Sāriputte.