(MN 128) Upakkilesa Sutta – Nečistosti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kosambī, v Ghositovem samostanu.

2. Takrat so bili menihi iz Kosambīja sprti, se prepirali, bili zatopljeni v razprave in zbadali drug drugega z besednimi bodicami.[1]

(SPRTI MENIHI)

3. Takrat je nek menih odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je stopil na stran in rekel: “Častiti gospod, menihi so tu v Kosambī sprti, se prepirajo in so zatopljeni v razprave in zbadajo drug drugega z besednimi bodicami. Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi Blaženi šel do teh menihov iz milosti.” Blaženi se je strinjal v tišini.

4. In Blaženi je odšel do teh menihov in jim rekel: “Dovolj, menihi, naj tukaj ne bo sporov, prepiranja, kreganja ali razpravljanja.” Ko je bilo to rečeno, je nek menih rekel Blaženemu: “Počakaj, častiti gospod! Naj Blaženi, gospodar Dhamme, živi mirno, predan prijetnemu bivanju tukaj in sedaj. Mi smo tisti, ki bodo odgovorni za te spore, prepir, kreganje in razpravljanje.”

V drugo … V tretje je Blaženi rekel: “Dovolj, menihi, naj tukaj ne bo sporov, prepira, kreganja ali razpravljanja.” V tretje je ta menih rekel Blaženemu: “ Počakaj, častiti gospod! … Mi smo tisti, ki bodo odgovorni za te spore, prepir, kreganje in razpravljanje.”

5. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo ter stopil v Kosambī po miloščino. Ko je hodil po miloščino v Kosambīju in se vrnil iz hoje po miloščinsko hrano, po obroku hrane, je pospravil svoj prostor za počivanje. Vzel je svojo skledo in zunanje oblačilo in ko je stal, je izrekel te verze:

6.          “Ko mnogo glasov naenkrat kriči,
              nihče nima sebe za bedaka.
              Čeprav je skupnost razdeljena,
              nihče ne misli, da je kriv.

Pozabili so na premišljen govor,
pogovarjajo se obsedeni samo z besedami.
Neobrzdanih ust kričijo, vreščijo kar jim na pamet pride,
nihče ne ve, kaj ga vodi, da tako deluje.

‘On me je zlorabil, me udaril,
me premagal, me oropal’ -
v teh, katerih so zasidrane te misli,
se sovraštvo nikoli ne pomiri.

V tem svetu se sovraštvo nikoli
ne pomiri s sovraštvom.
Pomiri se z nesovraštvom,
takšen je trden in večen zakon.

Ti drugi ne spoznajo,
da bi se morali obrzdati.
In modrijani, ki to spoznajo,
takoj končajo z vsem sovraštvom.

Lomilci kosti in morilci,
ti, ki kradejo govedo, konje, premoženje,
ti, ki ropajo po vsem kraljestvu –
celo ti lahko delujejo skupaj,
zakaj ne moreš ti?

Če najdeš uglednega prijatelja,
krepostnega, trdnega tovariša,
premagaj vse grozeče nevarnosti
in hodi z njim zadovoljen in pozoren.

Vendar, če ne najdeš uglednega prijatelja,
ne krepostnega, trdnega tovariša,
kot kralj zapusti svoje osvojeno kraljestvo,
hodi sam kot slon v gozdu.

Bolje je hoditi sam,
ker ni tovarištva z bedaki.
Hodi sam in ne delaj zla,
umirjen, kakor slon v gozdu.

7. Ko je stoje izrekel te verze, je Blaženi odšel do vasi Bālakaloṇakāra. Takrat je častiti Bhagu živel v Bālakaloṇakāri. Ko je častiti Bhagu videl prihajati Blaženega v daljavi, je pripravil sedež in pripravil vodo za umivanje nog. Blaženi je sedel na pripravljen sedež in si umil noge. Častiti Bhagu je pozdravil Blaženega, sedel na stran in Blaženi mu je rekel: “Upam, da ti gre dobro, menih, upam, da ti je udobno, upam, da nimaš težav pri pridobivanju darovane hrane.”

“Meni je dobro, Blaženi, meni je udobno in nimam nobenih težav pri pridobivanju darovane hrane.”

In Blaženi je poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil častitega Bhaguja z govorom o Dhammi, potem pa se je dvignil iz svojega sedeža in odšel v Vzhodni bambusov park.

(MENIHI V SLOGI)

8. Takrat so častiti Anuruddha, častiti Nandiya in častiti Kimbila[2] živeli v Vzhodnem bambusovem parku. Čuvaj parka je videl prihajati Blaženega v daljavi in mu je rekel: “Ne vstopi v ta park, asket. Tukaj trije pripadniki naroda iščejo svoje lastno dobro. Ne moti jih.”

9. Častiti Anuruddha je slišal čuvaja parka govoriti z Blaženim, zato je čuvaju rekel: “Prijatelj, čuvaj parka, ne puščaj Blaženega pred parkom. To je naš učitelj, Blaženi, ki je prišel.” Potem je častiti Anuruddha odšel do častitega Nandiya in častitega Kimbila in jima rekel: “Pridita ven, častita gospoda, pridita ven! Naš učitelj, Blaženi, je prišel.”

10. Potem so vsi trije odšli, da bi srečali Blaženega. Eden je vzel njegovo skledo in zunanje oblačilo, drugi je pripravil sedež in tretji pripravil vodo za umivanje nog. Blaženi je sedel na pripravljen sedež in si umil noge. Ti trije častiti so se poklonili Blaženemu in sedli na stran. Ko so sedeli, jim je Blaženi rekel: “Upam, da ste vsi dobro, Anuruddha, upam, da vam je udobno, upam, da nimate nobenih težav pri pridobivanju darovane hrane.”

“Nam je dobro, nam je udobno in nimamo nobenih težav pri pridobivanju darovane hrane.”

11. “Upam, Anuruddha, da vsi živite v slogi, v medsebojnem spoštovanju, brez pričkanja, da ste združeni kakor mleko in voda, da gledate drug drugega s prijaznimi očmi.”

“Seveda, častiti gospod, mi živimo v slogi, z medsebojnim spoštovanjem, brez pričkanja, združeni kakor mleko in voda in gledamo drug drugega s prijaznimi očmi.”

“Toda, Anuruddha, kako potemtakem živiš?”

12. “Častiti gospod, glede tega jaz mislim tako: ‘To je dobiček zame, to je zelo velik dobiček zame, da živim s takšnimi tovariši v svetem življenju.’ Jaz vzdržujem telesna dejanja z dobrohotnostjo do častitih, tako javno kot zasebno. Do njih vzdržujem govorna dejanja z dobrohotnostjo, tako javno kot zasebno. Do njih vzdržujem umska dejanja z dobrohotnostjo, tako javno kot zasebno. Jaz mislim: ‘Zakaj ne bi dal na stran tisto, kar hočem sam narediti in bi naredil tisto, kar želijo ti častiti?’ Potem sem dal na stran tisto, kar sem hotel sam narediti in naredil tisto, kar so želeli ti častiti. Mi smo različni v telesu, častiti gospod, vendar enotni v srcu.”

Častiti Nandiya in častiti Kimbila sta vsak govorila enako in dodala: “Častiti gospod, mi živimo v slogi, z medsebojnim spoštovanjem, brez pričkanja, združeni kakor mleko in voda in gledamo drug drugega s prijaznimi očmi.”

13. “Dobro, dobro, Anuruddha. Upam, da vsi bivate prizadevni, goreči in odločni.”

“Zagotovo, častiti gospod, mi bivamo prizadevni, goreči in odločni.”

“Toda, Anuruddha, kako ti bivaš?”

14. “Častiti gospod, glede tega, kdor se od nas prvi vrne iz vasi z miloščinsko hrano, pripravi sedeže, pripravi vodo za pitje in pomivanje in postavi koš za odpadke na svoje mesto. Kdor se od nas vrne zadnji, poje karkoli je ostalo, če to želi. Hrano odvrže tam kjer ni zelenja ali jo spusti v vodo tam kjer ni življenja. Odstrani sedeže in vodo za pitje in pomivanje. Odstrani koš za odpadke, ko ga je pomil in pomete jedilnico. Kdor opazi, da je v posodah za pitje, za pomivanje ali za latrino malo vode ali jo je zmanjkalo, poskrbi za novo vodo. Če je zanj to pretežko, pokliče nekoga drugega z znakom roke, da skupaj prineseta vodo, vendar zaradi tega ne prekinemo tišine in ne začnemo govoriti. Vsakih pet dni pa sedimo skupaj vso noč in razpravljamo o Dhammi. Tako bivamo prizadevni, goreči in odločni.”

15. “Dobro, dobro, Anuruddha. Ampak, ko bivate tako prizadevni, goreči in odločni, ste dosegli kakršnokoli neobičajno stanje, razliko v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih, in je udobno bivanje?”

“Častiti gospod, ko bivamo tukaj vztrajni, vneti in odločni, zaznavamo oboje, svetlobo in objekte. Kmalu potem svetloba in objekti izginejo, toda za to nismo ugotovili razloga.”

(NEČISTOSTI SRCA)

16. “Razlog za to bi morali ugotoviti, Anuruddha. Pred mojim prebujenjem, ko sem bil samo neprebujeni bodhisatta, sem tudi zaznaval oboje, svetlobo in objekte. Kmalu potem so svetloba in objekti izginili. Pomislil sem: ‘Kaj je vzrok in pogoj da so svetloba in objekti izginili?’ Potem sem menil: ‘Dvom se je pojavil v meni in zaradi dvoma je moja zbranost popustila in ko je moja zbranost popustila, so svetloba in objekti izginili. Ravnal bom tako, da ne bo spet nastal dvom v meni.’

17. Ko sem, Anuruddha, bival vztrajen, vnet in odločen, sem zaznal oboje svetlobo in objekte. Kmalu potem so svetloba in objekti izginili. Pomislil sem: ‘Kaj je vzrok in pogoj da so svetloba in objekti izginili?’ Potem sem menil: ‘Nepozornost se je pojavila v meni in zaradi nepozornosti je moja zbranost popustila in ko je moja zbranost popustila, so svetloba in objekti izginili. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost ne bosta spet nastala v meni.’

18. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Lenoba in topost sta nastali v meni in zaradi lenobe in toposti je moja zbranost popustila in ko je moja zbranost popustila, so svetloba in objekti izginili. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost niti lenoba in topost ne bodo spet nastali v meni.’

19. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Strah je nastal v meni in zaradi strahu je moja zbranost popustila in ko je moja zbranost popustila, so svetloba in objekti izginili.’ Predpostavimo, da se je mož odpravil na potovanje in so se morilci pognali nanj na obeh njegovih straneh. Zaradi tega bi se v njem pojavil strah. Tako tudi, je strah nastal v meni … so svetloba in objekti izginili. [Jaz sem menil:] ‘Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost niti lenoba in topost niti strah ne bodo spet nastali v meni.’

20. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Vznesenost je nastala v meni in zaradi vznesenosti je moja zbranost popustila in ko je moja zbranost popustila, so svetloba in objekti izginili.’ Predpostavimo, da mož ko išče vhod do skritega zaklada naenkrat pride do petih vhodov do skritega zaklada.[3] Zaradi tega bi se v njem pojavila vznesenost. Tako tudi, se pojavi vznesenost v meni … so svetloba in objekti izginili. [Jaz sem menil:] ‘Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost ... niti strah niti vznesenost ne bodo spet nastali v meni.’

21. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Neugodje se je pojavilo v meni in zaradi neugodja je moja zbranost popustila in ko je moja zbranost popustila, so svetloba in objekti izginili. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti vznesenost niti neugodje ne bodo spet nastali v meni.’

22. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Presežek energije se je pojavil v meni in zaradi presežka energije je moja zbranost popustila in ko je moja zbranost popustila, so svetloba in objekti izginili.’ Predpostavimo, da je mož trdno zgrabil prepelico z obema rokama. Ona bi takrat in tam umrla. Tako tudi, presežek energije se je pojavil v meni … so svetloba in objekti izginili. [Jaz sem menil:] ‘Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti neugodje niti presežek energije ne bodo spet nastali v meni.’

23. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Primanjkljaj energije se je pojavil v meni in zaradi primanjkljaja energije je moja zbranost popustila in ko je moja zbranost popustila, so svetloba in objekti izginili.’ Predpostavimo, da je mož rahlo zgrabil prepelico. Ona bi odletela iz njegovih rok. Tako tudi, primanjkljaj energije se je pojavil v meni … so svetloba in objekti izginili. [Jaz sem menil:] ‘Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti presežek energije niti primanjkljaj energije ne bodo spet nastali v meni.’

24. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen ... sem menil: ‘Hrepenenje se je pojavilo v meni in zaradi hrepenenja je moja zbranost popustila in ko je moja zbranost popustila, so svetloba in objekti izginili. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti primanjkljaj energije niti hrepenenje ne bodo spet nastali v meni.’

25. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Zaznavanje različnosti se je pojavilo v meni in zaradi zaznavanja različnosti je moja zbranost popustila in ko je moja zbranost popustila, so svetloba in objekti izginili. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti hrepenenje niti zaznavanje različnosti ne bodo spet nastali v meni.’

26. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Pretirana meditacija na objekte se je pojavila v meni, in zaradi pretirane meditacije na objekte je moja zbranost popustila in ko je moja zbranost popustila, so svetloba in objekti izginili. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti zaznavanje različnosti niti pretirana meditacija na objekte ne bodo spet nastali v meni.’

27. Ko sem, Anuruddha, razumel, da je dvom nečistost srca, sem opustil dvom, nečistost srca. Ko sem razumel, da je nepozornost … lenobo in topost . . . strah . . . vznesenost ... neugodje ... presežek energije … primanjkljaj energije … hrepenenje … zaznavanje različnosti … pretirana meditacija na objekte nečistost srca, sem opustil pretirano meditacijo na objekte, nečistost srca.

(ZNAK SVETLOBE IN ZNAK OBJEKTOV)

28. Ko sem, Anuruddha, bival vztrajen, vnet in odločen, sem zaznal svetlobo, vendar nisem videl objektov. Videl sem objekte, vendar nisem zaznal svetlobe, tudi po celo noč ali celi dan ali celi dan in noč. Pomislil sem: ‘Kaj je vzrok in pogoj za to?’ Menil sem: ‘Včasih, ko nisem spremljal znaka objektov ampak sem spremljal znak svetlobe, sem zaznal svetlobo, vendar nisem videl objektov. Včasih, ko nisem spremljal znaka svetlobe, ampak sem spremljal znak objektov, sem videl objekte, vendar nisem zaznal svetlobe, celo po celo noč ali celi dan ali celi dan in noč.’

29. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen, vnet in odločen, sem zaznal omejeno svetlobo in videl omejene objekte. Zaznal sem neizmerno svetlobo in videl neizmerne objekte, tudi po celo noč ali celi dan ali celi dan in noč. Pomislil sem: ‘Kaj je vzrok in pogoj za to?’ Potem sem menil: ‘Včasih, ko je zbranost omejena, je moje videnje omejeno in z omejenim videnjem zaznam omejeno svetlobo in omejene objekte. Toda včasih, ko je zbranost neizmerna, je moje videnje neizmerno, in z neizmernim videnjem zaznam neizmerno svetlobo in vidim neizmerne objekte, tudi po celo noč ali celi dan ali celi dan in noč.’

30. Ko sem, Anuruddha, razumel, da je dvom nečistost srca, sem opustil dvom, nečistost srca. Ko sem razumel, da je nepozornost nečistost srca, sem opustil nepozornost … opustil lenobo in topost … opustil strah … opustil vznesenost … opustil neugodje … opustil presežek energije ... opustil primanjkljaj energije … opustil hrepenenje … opustil zaznavanje različnosti … opustil pretirano meditacijo na objekte, ki je nečistost srca. Potem sem pomislil: ‘Opustil sem te nečistosti srca. Naj sedaj razvijem zbranost na tri načine.’

(RAZVIJANJE ZBRANOSTI)

31. Nato sem, Anuruddha, razvil zbranost z mislijo in razmišljanjem. Razvil sem zbranost brez misli, samo z razmišljanjem; razvil sem zbranost brez misli in brez razmišljanja; razvil sem zbranost z zadovoljstvom; razvil sem zbranost brez zadovoljstva; razvil sem zbranost spremljano z užitkom; razvil sem zbranost spremljano z mirnodušnostjo.

32. Ko sem, Anuruddha, razvil zbranost z mislijo in razmišljanjem … ko sem razvil zbranost spremljano z mirnodušnostjo, sta se vednost in vizija pojavila v meni: ‘Moja osvoboditev je neomajna. To je moje zadnje rojstvo. Nič več ni obnovitve bitnosti.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Anuruddha je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

Opombe

---