(MN 114) Sevitabbāsevitabba Sutta – Gojiti in ne gojiti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.” — “Prijatelj,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom učenje o tem, kaj se naj goji in kaj se naj ne goji. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

(PRVA RAZLAGA)

3. “Menihi, telesno obnašanje je dveh vrst: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In telesno obnašanje je bodisi eno ali drugo. Govorno obnašanje je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In govorno obnašanje je bodisi eno ali drugo. Umsko obnašanje je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In umsko obnašanje je bodisi eno ali drugo. Nastajanje misli je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In nastajanje misli je bodisi eno ali drugo. Pridobitev zaznav je dveh vrst, pravim: takšno ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In pridobitev zaznav je bodisi eno ali drugo. Pridobitev pogleda je dveh vrst, pravim: takšno ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In pridobitev pogleda je bodisi eno ali drugo. Pridobitev osebnosti je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In pridobitev osebnosti je bodisi eno ali drugo.”

(PRVA TEMELJITA RAZLAGA)

4. Ko je bilo to rečeno, je častiti Sāriputta rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz razumem, da je izčrpen pomen govora Blaženega, ki ga je na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen, takšen:

5. ‘Menihi, telesno obnašanje je dveh vrst: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In telesno obnašanje je bodisi eno ali drugo.’ Tako je rekel Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšno telesno obnašanje, ki povzroči povečanje slabih stanj in zmanjšanje dobrih stanj v tem, ki jih goji, se naj ne goji. Toda, takšno telesno obnašanje, ki povzroči zmanjšanje slabih stanj in povečanje dobrih stanj v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta telesnega obnašanja povzroči, da se povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako nekdo ubija živa bitja; je morilec, krvavih rok, povzroča udarce in nasilje, je neusmiljen do živih bitij. On vzame kar ni dano; vzame s krajo premoženje in lastnino drugih v vasi ali v gozdu. Napačno se obnaša glede čutnosti; ima spolne odnose z žensko, ki je pod zaščito svoje matere, očeta, matere in očeta, brata, sestre ali sorodnikov, ki ima moža, ki je zaščitena z zakonom in celo s tisto, ki nosi ogrlico kot simbol zaroke. Takšno telesno obnašanje povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšna vrsta telesnega obnašanja povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Tako se nekdo, ki je opustil ubijanje živih bitij, vzdrži ubijanja živih bitij; z odloženo palico in orožjem, nežno in prijazno, biva sočuten do vseh živih bitij. Z opuščanjem jemanja tega kar ni dano, se vzdrži jemanja tega kar ni dano; s krajo ne vzame premoženja in lastnine drugih v vasi ali v gozdu. Ko opusti napačno ravnanje v čutnosti, se vzdrži napačnega ravnanja v čutnosti; nima spolnih odnosov z žensko, ki je pod zaščito svoje matere, očeta, matere in očeta, brata, sestre ali sorodnikov, ki ima moža, ki je zaščitena z zakonom, ali s tisto, ki nosi ogrlico kot simbol zaroke. Takšno telesno obnašanje povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, telesno obnašanje je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In telesno obnašanje je bodisi eno ali drugo.’

6. ‘Menihi, govorno obnašanje je dveh vrst: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In govorno obnašanje je bodisi eno ali drugo.’ Tako je rekel Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšno govorno obnašanje, ki povzroča, da se povečajo slaba stanja in se dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji, se naj ne goji. Toda, takšno govorno ravnanje, ki povzroča, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta govornega obnašanja povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako nekdo govori neresnice; ko je vabljen na sodišče ali na srečanje ali k svojim sorodnikom ali k svojemu cehu ali h kraljevi družini in je kot priča vprašan: ‘Torej, dobri človek, povej kar veš,’ in če ne ve, on pravi, ‘Jaz vem,’ ali če ve, on pravi, ‘Jaz ne vem’; ko ne vidi, pravi, ‘Jaz vidim,’ ali ko vidi, pravi, ‘Jaz ne vidim’; pri polni zavesti govori laži za svoje lastne namene ali za namene drugega ali za nek nepomembni posvetni namen. On govori zlonamerno; ponovi drugje to, kar je slišal tukaj z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od onih, ali ponovi tem ljudem to, kar je slišal nekje drugje z namenom, da razdvaja [te ljudje] od onih; tako je tisti, ki razdvaja te, ki so združeni, je ustvarjalec delitev, ki uživa v razprtijah, ki se veseli razprtij, se navdušuje nad razprtijami, je govorec besed, ki podpirajo razprtije. On govori osorno; govori besede, ki so grobe, trde, žaljive do drugih, neprijetne do drugih, ki mejijo na jezo, ne prispevajo k zbranosti. Ukvarja se s praznim klepetanjem; govori ob nepravem času, govori tisto, kar ni dejstvo, govori kar je nekoristno, govori v nasprotju z Dhammo in disciplino; ob napačnem času govori takšne besede, ki so ničvredne, nerazumne, nezmerne in nekoristne. Takšno govorno obnašanje povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšna vrsta govornega obnašanja povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Tako nekdo opusti lažnivi govor, se vzdrži lažnivega govora; ko je vabljen na sodišče ali na srečanje ali k svojim sorodnikom ali k svojemu cehu ali h kraljevi družini in je kot priča vprašan: ‘Torej, dobri človek, povej kar veš’ in če ta ne ve, pravi, ‘Jaz ne vem,’ ali če ve, pravi, ‘Jaz vem’; če ne vidi, pravi, ‘Jaz ne vidim,’ ali če vidi, pravi, ‘Jaz vidim’; pri polni zavesti ne govori laži za svoje lastne namene ali za namene drugih ali za nek nepomembni posvetni namen. Z opustitvijo zlonamernega govora se vzdrži zlonamernega govora; ne ponovi drugje tega, kar je slišal tukaj z namenom, da razdvaja [te ljudi] od onih, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar je slišal nekje drugje z namenom, da deli [te ljudje] od onih; tako je on tisti, ki združuje te, ki so razdvojeni, je podpornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli sloge, se navdušuje nad slogo, je govorec besed, ki podpirajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdrži osornega govora; govori take besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo v srce, so vljudne, so od mnogih zaželene in se z njimi mnogi strinjajo. Z opustitvijo praznega klepetanja se vzdrži praznega klepetanja; govori ob pravem času, govori kar so dejstva, govori o tem kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori take besede, ki se jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne. Takšno govorno obnašanje povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, govorno obnašanje je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In govorno obnašanje je bodisi eno ali drugo.’

7. ‘Menihi, umsko obnašanje je dveh vrst: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In umsko obnašanje je bodisi eno ali drugo.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšno umsko obnašanje, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji, se naj ne goji. Toda, takšno umsko obnašanje, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta umskega obnašanja povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako je nekdo nevoščljiv; hrepeni po bogastvu in lastnini drugih: ‘O, naj bo to, kar pripada drugim, moje!’ Ali so njegove misli polne zlobe in je naklonjen sovraštvu: ‘Naj bodo ta bitja pobita in zaklana, naj bodo iztrebljena, uničena ali propadla!’ Takšno umsko obnašanje povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšna vrsta umskega obnašanja povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Tako nekdo ni nevoščljiv; ne zavida bogastva in lastnine drugim, kot: ‘O, naj bo to, kar pripada drugim, moje!’ Njegove misli so brez zlobe in brez sovraštva: ‘Naj bodo ta bitja brez sovraštva, neprijetnosti in tesnobe! Naj srečno živijo!’ Takšno umsko obnašanje povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in da se dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, umsko obnašanje je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In umsko obnašanje je bodisi eno ali drugo.’

8. ‘Nastajanje misli je dveh vrst: slabo, ki se ga naj ne goji ali dobro, ki se naj ga goji. In nastajanje misli je bodisi eno ali drugo.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšno nastajanje misli, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji, se naj ne goji. Toda, takšno nastajanje misli, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta nastajanja misli povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako je nekdo pohlepen in biva s svojimi mislimi prepojenimi s pohlepom; v njem je zloba in biva s svojimi mislimi prepojenimi z zlobo; je krut in biva s svojimi mislimi prepojenimi s krutostjo. Takšne misli povzročijo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji.

In kakšna vrsta nastajanja misli povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Tako nekdo ni pohlepen in biva s svojimi mislimi ločenimi od pohlepa; je brez zlobe in biva s svojimi mislimi ločenimi od zlobe; ni krut in biva s svojimi mislimi ločenimi od krutosti. Takšno nastajanje misli povzročijo, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, misli so dveh vrst, pravim: takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji. In misli so bodisi ene ali druge.’

9. ‘Pridobitev zaznave je dveh vrst: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev zaznave je bodisi ena ali druga.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna pridobitev zaznave, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji, se naj ne goji. Toda, takšna pridobitev zaznave, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji, se naj goji.

In kakšna vrsta pridobitve zaznave povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji? Tako je nekdo pohlepen in biva s svojo zaznavo prepojeno s pohlepnostjo; ima zlobo in biva s svojo zaznavo prepojeno s zlobo; je krut in biva s svojo zaznavo prepojeno s krutostjo. Takšna pridobitev zaznave povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji.

In kakšna vrsta pridobitve zaznave povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji? Tako nekdo ni pohlepen in biva s svojo zaznavo, ki je ločena od pohlepnosti; je brez zlobe in biva s svojo zaznavo ločeno od zlobe; ni krut in biva s svojim zaznavanjem ločenim od krutosti. Takšna pridobitev zaznave povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, pridobitev zaznave je dveh vrst, pravim: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev zaznave je bodisi ena ali druga.’

10. ‘Pridobitev pogleda je dveh vrst: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev pogleda je bodisi ena ali druga.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna pridobitev pogleda, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji, se naj ne goji. Toda, takšna pridobitev pogleda, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji, se naj goji.

In kakšna vrsta pridobitve pogleda povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako ima nekdo takšen pogled: ‘Nič ni dano, nič ni darovano, nič žrtvovano; ni plodu ali rezultata dobrih ali slabih dejanj; ni ne tega, ne drugega sveta; ni ne matere ne očeta; ni bitij, ki so spontano ponovno rojena; ni dobrih in krepostnih asketov in brahmanov na svetu, ki so se sami uresničili z direktno vednostjo in razodeli ta svet in drugi svet.’ Takšna pridobitev pogleda povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšna vrsta pridobitve pogleda povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji? Tako ima takšen pogled: ‘Obstaja tisto, kar je dano in kar je darovano in kar je žrtvovano; obstaja plod in rezultat dobrih in slabih dejanj; obstaja ta svet in drugi svet; obstajata mati in oče; obstajajo bitja, ki se spontano ponovno rodijo; v svetu obstajajo dobri in krepostni asketi in brahmani, ki so sebe uresničili z direktno vednostjo in razodeli ta svet in drugi svet.’ Takšna pridobitev pogleda povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, pridobitev pogleda je dveh vrst, pravim: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev pogleda je bodisi ena ali druga.’

11. ‘Pridobitev osebnosti je dveh vrst: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev osebnosti je bodisi eno ali drugo.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna pridobitev osebnosti, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji, se naj ne goji. Toda, takšna pridobitev osebnosti, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji, se naj goji.

In kakšna vrsta pridobitve osebnosti povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji? Ko si ustvari pridobitev osebnosti, ki je predmet neprijetnosti, se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, mu preprečujejo, da bi dosegel dovršitev.

In kakšna vrsta pridobitve osebnosti povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji? Ko ustvari pridobitev osebnosti, ki je brez neprijetnosti, se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, in mu omogočijo, da doseže dovršitev.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, pridobitev osebnosti je dveh vrst, pravim: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev osebnosti je bodisi ena ali druga.’

12. Častiti gospod, jaz razumem, da je takšen natančen pomen govora Blaženega, ki ga je na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen.”

(PRVA ODOBRITEV IN POVZETEK)

13. “Dobro, dobro, Sāriputta! Dobro je, da razumeš takšen natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen.

14-20. (V teh točkah Buddha ponovi dobesedno §5-11, z zamenjavo “Sāriputta” za “častiti gospod” in “z mano” za “z Blaženim.”)

21. “Sāriputta, tako se naj jemlje natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal.

(DRUGA RAZLAGA)

22. Sāriputta, objekti spoznani z očmi so dveh vrst: takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji. Zvoki spoznani z ušesi so dveh vrst: takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji. Vonji spoznani z nosom so dveh vrst: takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji. Okusi spoznani z jezikom so dveh vrst: takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji. Otipljivosti spoznane s telesom so dveh vrst: takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji. Pojavi v mislih spoznani z umom so dveh vrst: takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji.”

(DRUGA TEMELJITA RAZLAGA)

23. Ko je bilo to rečeno, je častiti Sāriputta rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz razumem, da je takšen natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen:

24. ‘Sāriputta, snov spoznana z očmi je dveh vrst: je takšna, ki se naj jo goji, ali takšna, ki se naj jo ne goji.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšno snov spoznano z očmi, ki povzroča, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji, se naj ne goji. Toda, takšna snov, spoznana z očmi, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji, se naj goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Sāriputta, objekti spoznani z očmi so dveh vrst, pravim: takšni, ki se naj jih goji, ali takšni, ki se naj jih ne goji.’

25. ‘Zvoki spoznani z ušesi so dveh vrst’ …

26. ‘Vonji spoznani z nosom so dveh vrst’ …

27. ‘Okusi spoznani z jezikom so dveh vrst’ …

28. ‘Otipljivosti spoznane s telesom so dveh vrst’ …

29. ‘Pojavi spoznani z umom so dveh vrst: takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšni pojavi, ki povzročijo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji, se naj ne goji. Toda, takšne pojave, spoznane z umom, ki povzročijo, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jih goji, se naj goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Pojavi spoznani z umom so dveh vrst, pravim: so takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji.’

30. Častiti gospod, jaz razumem, da je takšen natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen.”

(DRUGA ODOBRITEV IN POVZETEK)

31. “Dobro, dobro, Sāriputta! Dobro je, da tako razumeš natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen.

32-37. (V teh točkah Buddha ponovi dobesedno §§24-29, z nujnimi zamenjavami.)

38. Sāriputta, tako se naj jemlje natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal.

(TRETJA RAZLAGA)

39. Sāriputta, oblačila so dveh vrst: so takšna, ki so primerna ali takšna, ki niso primerna. Darovana hrane je dveh vrst, pravim: je takšna, ki je primerna ali takšna, ki ni primerna. Bivališča so dveh vrst, pravim: so takšna, ki so primerna ali takšna, ki niso primerna. Vasi so dveh vrst, pravim: so takšne, ki so primerne ali takšne, ki niso primerne. Trgi so dveh vrst, pravim: so takšni, ki so primerni ali takšni, ki niso primerni. Mesta so dveh vrst, pravim: so takšna, ki so primerna ali takšna, ki niso primerna. Pokrajine so dveh vrst, pravim: so takšne, ki so primerne ali takšne, ki niso primerne. Posamezniki so dveh vrst, pravim: so takšni, ki so primerni ali takšni, ki niso primerni.”

40. Ko je bilo to rečeno, je častiti Sāriputta rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz razumem, da je takšen natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen:

41. ‘Sāriputta, oblačila so dveh vrst: takšna, ki so primerna ali takšna, ki niso primerna.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna oblačila, ki povzročijo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih uporablja, niso primerna. Toda, takšna oblačila, ki povzročijo, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jih uporablja, so primerna.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Sāriputta, oblačila so dveh vrst: so takšna, ki so primerna ali takšna, ki niso primerna.’

42. ‘Darovana hrana je dveh vrst’ …

43. ‘Bivališča so dveh vrst’ …

44. ‘Vasi so dveh vrst’ …

45. ‘Trgi so dveh vrst’ …

46. ‘Mesta so dveh vrst’ …

47. ‘Pokrajine so dveh vrst’ …

48. ‘Posamezniki so dveh vrst: so takšni, ki so primerni ali takšni, ki niso primerni.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, [povezava s] takšnimi posamezniki, ki povzročijo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji, so neprimerni. Toda, [povezava s] takšnimi posamezniki, ki povzročijo, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jih goji, so primerni.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Posamezniki so dveh vrst: so takšni, ki so primerni ali takšne, ki niso primerni.’

49. Častiti gospod, jaz razumem, da je takšen natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen.”

(TRETJA ODOBRITEV IN POVZETEK)

50. “Dobro, dobro, Sāriputta! Dobro je, da razumeš, da je takšen natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen.

51-58. (V teh točkah Buddha ponovi dobesedno §§41-48, z nujnimi zamenjavami.)

59. Sāriputta, tako se naj jemlje natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal.

(ZAKLJUČEK)

60. Sāriputta, če vsi kšatrije tako razumejo natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, bo to vodilo do njihovega blagostanja in sreče za dolgo časa. Če vsi brahmani … vsi vaišje… vsi šudre tako razumejo pomen mojega govora, ki sem ga povedal na kratko, bo to vodilo do njihovega blagostanja in sreče za dolgo časa. Če svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi, tako razumejo natančni pomen mojega govora, kar sem povedal na kratko, bo to vodilo do njihovega blagostanja in sreče sveta za dolgo časa.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Sāriputta je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2018, rev. december 2022

 

(C) SloTheravada, 2022

Zadnje novice

Učenja gvardijana samostana