(MN 111) Anupada Sutta – Eno za drugim, kot se zgodijo
1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:
2. “Menihi, Sāriputta je moder; Sāriputta je velike modrosti; Sāriputta je obširne modrosti; Sāriputta je radostne modrosti; Sāriputta je živahne modrosti; Sāriputta je ostre modrosti; Sāriputta je predirne modrosti. Med polovico meseca, menihi, je Sāriputta dobil vpogled v stanja enega za drugim, kot so se ta zgodila. Sāriputtov vpogled v stanja enega za drugim, kot so se zgodila, je bil ta:
3. Menihi, popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj je Sāriputta vstopil in bival v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote.
(PRVA STOPNJA ZBRANOSTI)
4. In stanja v prvi stopnji zbranosti – misel, razmišljanje, zadovoljstvo, prijetnost in poenotenje srca, dotik, občutek, zaznava, namen in srce, navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnost in premišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so se zgodila. Znana so mu, da nastanejo, da so prisotna, da izginejo. On razume: ‘Resnično, ta stanja niso bila in pridejo v bivanje. So bila in izginejo.’ Z ozirom na ta stanja je bival, ne da bi ga kaj privlačilo, odbijalo, neodvisen, ločen, svoboden, razdružen, z umom brez ovir. On je razumel: ‘Tu je pobeg onstran,’ in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.
(DRUGA STOPNJA ZBRANOSTI)
5. Poleg tega, menihi, z umiritvijo misli in razmišljanja je Sāriputta vstopil in bival v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja.
6. In stanja v drugi stopnji zbranosti - samozavest, zadovoljstvo, prijetnost in poenotenje srca, dotik, občutek, zaznava, namen in srce, navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnost in premišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so se zgodila. Znana so mu, da nastanejo, da so prisotna, da izginejo. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.
(TRETJA STOPNJA ZBRANOSTI)
7. Poleg tega, menihi, ko je izginilo zadovoljstvo je Sāriputta bival mirnodušen, pozoren in premišljen in še vedno doživljal prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’
8. In stanja v tretji stopnji zbranosti - mirnodušnost, prijetnost, pozornosti, premišljenost in poenotenje srca, dotik, občutek, zaznava, namen in srce, navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnost in premišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so se zgodila. Znana so mu, da nastanejo, da so prisotna, da izginejo. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.
(ČETRTA STOPNJA ZBRANOSTI)
9. Poleg tega, menihi, z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti je Sāriputta vstopil in bival v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo.
10. In stanja v četrti stopnji zbranosti - mirnodušnost, niti neprijeten niti prijeten občutek, umirjenost srca skozi čistost spomina, spokojnost src, dotik, občutek, zaznava, namen in srce, navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnost in premišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so se zgodila. Znana so mu bila, ko so nastala, znana so mu bila, ko so bila prisotna, znana, ko so izginila. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.
(NESKONČEN PROSTOR)
11. Poleg tega, menihi, s popolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnih vplivov, z nepozornostjo do zaznav različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ je Sāriputta vstopil in bival v področju neskončnega prostora.
12. In stanja v področju neskončnega prostora – zaznava področja neskončnega prostora in poenotenje srca, dotik, občutek, zaznava, namen in srce, navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnost in premišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so se zgodila. Znana so mu bila, ko so nastala, znana so mu bila, ko so bila prisotna, znana, ko so izginila. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.
(PODROČJE NESKONČNE ZAVESTI)
13. Poleg tega, menihi, s popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavest je neomejena,’ je Sāriputta vstopil in bival v področju neskončne zavesti.
14. In stanja v področju neskončne zavesti – zaznava področja neskončne zavesti in poenotenje srca, dotik, občutek, zaznava, namen in srce, navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnost in premišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so se zgodila. Znana so mu bila, ko so nastala, znana so mu bila, ko so bila prisotna, znana, ko so izginila. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.
(PODROČJE NIČNOSTI)
15. Poleg tega, menihi, s popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tam ni nič,’ je Sāriputta vstopil in bival v področju ničnosti.
16. In stanja v področju ničnosti – zaznava področja ničnosti in poenotenje srca, dotik, občutek, zaznava, namen in srce, navdušenje, odločnost, prizadevnost, pomnenje, mirnodušnost in premišljenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so se zgodila. Znana so mu bila, ko so nastala, znana so mu bila, ko so bila prisotna, znana, ko so izginila. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.
(PODROČJE NITI ZAZNAVANJA NITI NEZAZNAVANJA)
17. Poleg tega, menihi, s popolnim obvladanjem področja ničnosti, je Sāriputta vstopil in bival v področju niti zaznavanja niti nezaznavanja.
18. Iz tega dosežka je izšel pozoren. Ko je tako naredil, je kontempliral pretekla stanja, ki so prenehala in se spremenila: ‘Resnično, ta stanja niso bila in so prišla v bivanje. So bila in so izginila.’ Ta stanja ga niso privlačila, niso odbijala in je bival neodvisen od njih, ločen, prost, razdružen, s srcem brez ovir. On je razumel: ‘Tu je pobeg onstran,’ in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da ta obstaja.
(PRENEHANJE ZAZNAVANJA IN OBČUTKOV)
19. Poleg tega, menihi, s popolnim obvladanjem področja niti zaznavanja niti nezaznavanja, je Sāriputta vstopil in bival v prenehanju zaznavanja in občutkov. In njegovi vplivi so bili uničeni z njegovim gledanjem z modrostjo.
20. Iz tega dosežka je izšel pozoren. Ko je tako naredil, se je spomnil preteklih stanj, ki so prenehala in se spremenila: ‘Resnično, teh stanj ni bilo in so prišla v bivanje. So bila in so izginila.’ Ta stanja ga niso privlačila, niso odbijala in je bival neodvisen od njih, ločen, prost, razdružen, s srcem brez ovir. On je razumel: ‘Tu ni pobega onstran,’ in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da tega ni.
21. Menihi, pravilno rečeno, če bi bilo treba reči o komerkoli: ‘On je dosegel mojstrstvo in popolnost v plemeniti kreposti, dosegel mojstrstvo in popolnost v plemeniti zbranosti, dosegel mojstrstvo in popolnost v plemeniti modrosti, dosegel mojstrstvo in popolnost v plemeniti osvoboditvi,’ bi to po pravici rekli o Sāriputti.
22. Menihi, pravilno rečeno, če bi bilo treba reči o komerkoli: ‘On je sin Blaženega, rojen iz njegovih prsi, rojen iz njegovih ust, rojen iz Dhamme, ustvarjen z Dhammo, dedič v Dhammi, ne dedič v materialnih stvareh,’ bi to po pravici rekli o Sāriputti.
23. Menihi, kolo Dhamme, ki je brez primerjave, je zagnal v vrtenje Tathāgata in ga naprej pravilno vrti Sāriputta.”
To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.
vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024