(MN 109) Mahāpunnama Sutta – Dolgo učenje v noči na polno luno

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Vzhodnem parku pri Sāvatthīju, v palači Migārove matere.

2. Na dan Uposathe petnajstega, ko je bila polna luna, je Blaženi sedel na odprtem, obkrožen s skupino menihov.

3. Nek menih se je dvignil iz svojega sedeža, si uredil zgornje oblačilo na eno rame in razprostrl svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemu in mu rekel: “Častiti gospod, vprašal bi Blaženega glede določenega pomena, če bi me Blaženi uslišal in odgovoril na moje vprašanje.” - “Sedi na svoj sedež, menih, in vprašaj, kar želiš.” Menih je sedel na svoj sedež in rekel Blaženemu:

(PET AGREGATOV)

4. “Ali ni to, častiti gospod, pet agregatov na katere vpliva predpostavka, ki so vplivani s predpostavko, to je, agregat snovi s predpostavko, agregat občutka s predpostavko, agregat zaznave s predpostavko, agregat tvorb s predpostavko in agregat zavesti s predpostavko?”

“To, menihi, je pet agregatov s predpostavko, to je, agregat snovi s predpostavko … in agregat zavesti s predpostavko.”

Rekoč, “Dobro, častiti gospod,” se je menih navdušil in razveselil besed Blaženega. Potem mu je postavil naslednje vprašanje:

5. “Častiti gospod, v čem je teh pet agregatov s predpostavko zasidrano?”

“Menih, teh pet agregatov s predpostavko je zasidranih v želji.”

6. “Častiti gospod, je predpostavka isto, kot je teh pet agregatov s predpostavko, ali je predpostavka nekaj ločenega od petih agregatov s predpostavko?”[1]

“Menih, predpostavka ni niti isto kot je teh pet agregatov s predpostavko niti je nekaj ločenega od petih agregatov s predpostavko. Želja in poželenje z ozirom na pet agregatov s predpostavko, to je tukaj predpostavka.”

7. “Častiti gospod, ali je lahko različnost v želji in poželenju z ozirom na teh pet agregatov s predpostavko?”

“To je lahko, menih,” je rekel Blaženi. “Tako, menih, nekdo razmišlja: ‘Naj bo moja snov takšna v prihodnosti; naj bo moj občutek takšen v prihodnosti; naj bo moje zaznavanje takšno v prihodnosti; naj bodo moje tvorbe takšne v prihodnosti; naj bo moja zavest takšna v prihodnosti.’ Tu je različnost v želji in poželenju z ozirom na teh pet agregatov s predpostavko.”

8. “Častiti gospod, na kakšen način se izraz ‘agregati’ uporabi za agregate?”

“Menih, vsaka vrsta snovi, bodisi v preteklosti ali sedanjosti, notranje ali zunanje, groba ali fina, manjvredna ali večvredna, daleč ali blizu – to je agregat snovi. Vsaka vrsta občutka, bodisi … daleč ali blizu – to je agregat občutka. Vsaka vrsta zaznave, bodisi … daleč ali blizu – to je agregat zaznave. Vsaka vrsta tvorb, bodisi … daleč ali blizu – to je agregat tvorb. Vsaka vrsta zavesti, bodisi … daleč ali blizu – to je agregat zavesti. Na ta način, menih, se izraz ‘agregat’ uporabi na agregate.”

9. “Kaj je vzrok in pogoj, častiti gospod, za manifestacijo agregata snovi? Kaj je vzrok in pogoj za manifestacijo agregata občutka … agregata zaznave … agregata torb … agregata zavesti?”

“Štirje veliki elementi, menih, so vzrok in pogoj za manifestacijo agregata snovi. Dotik je vzrok in pogoj za manifestacijo agregata občutka. Dotik je vzrok in pogoj za manifestacijo agregata zaznave. Dotik je vzrok in pogoj za manifestacijo agregata tvorb. Ime-snov je vzrok in pogoj za manifestacijo agregata zavesti.’

(POGLED IDENTITETE)

10. Častiti gospod, kako nastane pogled identitete?”[2]

“Menih, nepoučen navaden posameznik, ki nima spoštovanja do plemenitih in je nevešč in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ki nima spoštovanja do pravih ljudi in je nevešč in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ima snov kot sebstvo ali kot da ima sebstvo v oblasti snov ali kot da je snov v sebstvu ali kot da je sebstvo v snovi. On ima občutek kot da je sebstvo … zaznavo kot da je sebstvo … tvorbe kot da so sebstvo … zavest kot da je sebstvo ali kot da ima sebstvo v oblasti zavest ali kot da je zavest v sebstvu ali sebstvo kot da je v zavesti. Tako nastane pogled identitete.”

11. “Toda, častiti gospod, kako pogled identitete ne nastane?”

“Menih, dobro poučeni plemeniti učenec, ki spoštuje plemenite in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki spoštuje prave ljudi in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, nima snovi kot da je sebstvo ali kot da ima sebstvo v oblasti snov ali kot da je snov v sebstvu ali kot da je sebstvo v snovi. On nima občutka kot da je sebstvo ... zaznave kot da je sebstvo … tvorb kot da so sebstvo … zavesti kot da je sebstvo ali kot da ima sebstvo v oblasti zavest ali kot da je zavest v sebstvu ali kot da je sebstvo v zavesti. Tako pogled identitete ne nastane.”

(ZADOVOLJITEV, NEVARNOST IN POBEG)

12. “Kaj, častiti gospod, je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj je pobeg v primeru snovi? Kaj je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj je pobeg v primeru občutka … v primeru zaznave … v primeru tvorb … v primeru zavesti?”

“Prijetnost in veselje, menih, ki nastaneta v odvisnosti od snovi – to je zadovoljitev v primeru snovi. Snov je nestalna, je neprijetnost in predmet sprememb – to je nevarnost v primeru snovi. Odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja po snovi – to je pobeg v primeru snovi.

Prijetnost in veselje, ki nastaneta v odvisnosti od občutka … v odvisnosti od zaznave … v odvisnosti od tvorb … v odvisnosti od zavesti - to je nevarnost v primeru zavesti. Zavest je nestalna, je neprijetnost in predmet sprememb - to je nevarnost v primeru zavesti. Odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja po zavesti - to je pobeg v primeru zavesti.”

(SEBSTVO, MOJE, PREDPOSTAVKA)

13. “Častiti gospod, kako veš, kako vidiš, da z ozirom na to telo z njegovo zavestjo in vsemi zunanjimi znaki, ni proizvajanja sebstva, proizvajanja mojega in osnovnih nagnjenj za predpostavke?”

“Menih, vsako vrsto snovi, vso, bodisi preteklo ali sedanjo, notranjo ali zunanjo, grobo ali fino, manjvredno ali večvredno, daleč ali blizu, vso snov vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Vsako vrsto občutka … Vsako vrsto zaznave … Vsako vrsto tvorb … Vsako vrsto zavesti, vso, bodisi preteklo ali sedanjo, notranjo ali zunanjo, grobo ali fino, manjvredno ali večvredno, daleč ali blizu, vso zavest vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko veš in vidiš to z ozirom na to telo s svojo zavestjo in vsemi zunanjimi znamenji, tam ni proizvajanja sebstva, proizvajanja mojega ali osnovnih nagnjenj za predpostavke.”

14. Potem je v srcu nekega meniha nastala ta misel: “Tako, izgleda, da snov ni sebstvo, občutek ni sebstvo, zaznava ni sebstvo, tvorbe niso sebstvo, zavest ni sebstvo. Na katero sebstvo, potem, bodo vplivala dejanja narejena z nesebstvom?”

Blaženi je, poznavajoč njegovo srce in misel v srcu tega meniha, tako nagovoril menihe: “Možno je, menihi, da neki zapeljani mož tukaj, otopel in neveden, s svojim srcem, ki ga obvladuje želja, lahko misli, da on lahko prekaša učiteljev predpis: ‘Tako, izgleda, da snov ni sebstvo … zavest ni sebstvo. Na katero sebstvo, potem, bodo vplivala dejanja narejena z nesebstvom?’ Sedaj, menihi, vadil sem vas skozi spraševanje ob različnih priložnostih z ozirom na različne stvari.

15. Menihi, kaj mislite? Je snov stalna ali nestalna?” - “Nestalna, častiti gospod.” – Je to, kar je nestalno neprijetno ali prijetno?” - “Neprijetno, častiti gospod.” - “Je to, kar je nestalno, neprijetno in predmet sprememb, primerno, da se jemlje: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, častiti gospod.”

“Menihi, kaj mislite: Je občutek … zaznava … tvorbe … zavest stalna ali nestalna?” - “Nestalna, častiti gospod.” - “Je to, kar je nestalno neprijetno ali prijetno?” - “Neprijetno, častiti gospod.” - “Je to, kar je nestalno, neprijetno in predmet sprememb, primerno, da se jemlje: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, častiti gospod.”

16. “Torej, menihi, vsako vrsto snovi, vso, bodisi preteklo ali sedanjo, notranjo ali zunanjo, grobo ali fino, manjvredno ali večvredno, daleč ali blizu – vso snov vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Vsako vrsto občutka, vse … Vsako vrsto zaznave, vse … Vsako vrsto tvorb, vse … Vsako vrsto zavesti, vse … vso zavest vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’

(NE OČARANOST IN OSVOBODITEV)

17. Ko tako vidi, dobro poučeni plemeniti učenec ni očaran s snovjo, ni očaran z občutkom, ni očaran z zaznavo, ni očaran s tvorbami, ni očaran z zavestjo.

18. Ko ni očaran, postane brezstrasten. Skozi razstrastenje [njegovega srca] je osvobojen. Ko je osvobojen, pride vednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega. Ko je bilo izgovorjeno to učenje, je šestdeset menihov, katerih srce ni bilo več vezano, bilo osvobojeno vplivov.

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024