(MN 103) Kinti Sutta - Kaj mislite o meni?

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v gozdičku pri Kusināri, kjer so opravljali verske daritve. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.”—“Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Kaj mislite o meni, menihi? Da asket Gotama uči Dhammo zato, da dobi oblačila? Da asket Gotama uči Dhammo zato, da dobi miloščino? Da asket Gotama uči Dhammo zato, da dobi prostor za počitek? Ali, da asket Gotama uči Dhammo zato, da pridobi neko boljšo obliko bivanja?”

“Mi ne mislimo o Blaženem na tak način: ‘Asket Gotama uči Dhammo zaradi oblačil ali zaradi miloščine ali zaradi prostora za počitek ali zaradi pridobitve neke boljše oblike bivanja.’”

“Torej, menihi, vi ne mislite o meni: ‘Asket Gotama uči Dhammo zaradi oblačil … ali zaradi pridobitve neke boljše oblike bivanja.’ Potem, kaj mislite o meni?”

“Častiti gospod, mi tako mislimo o Blaženem: ‘Blaženi je milosten in si prizadeva za naše blagostanje. On uči Dhammo iz milosti.’”

“Torej, menihi, vi mislite o meni tako: ‘Blaženi je milosten in si prizadeva za naše blagostanje. On uči Dhammo iz milosti.’

(KAJ JE BUDDHA UČIL)

3. Menihi, te stvari, ki sem vam jih učil po tem, ko sem jih direktno spoznal – to je, štiri področja pozornosti, štiri prave vrste prizadevanja, štiri temelje za duhovno moč, pet sposobnosti, pet moči, sedem dejavnikov prebujenja, plemenito osemčleno pot – vse te stvari bi morali vaditi v slogi, z vzajemnim spoštovanjem, brez prepiranja.

(RAZLIKE MED MENIHI)

4. Medtem ko vadite v slogi, z vzajemnim spoštovanjem, brez prepiranja, se dva meniha lahko razlikujeta glede višje Dhamme.

5. Če bi razmišljali tako: ‘Ta častita se razlikujeta v obojem, glede pomena in stila izražanja,’ potem je k tistemu menihu, za katerega mislite, da je bolj razumen, potrebno pristopiti in ga nagovoriti: ‘Častita se razlikujeta v obojem, glede pomena in stila izražanja. Častita bi morala vedeti, da zaradi tega razloga obstaja razlika glede pomena in razlika v stilu izražanja. Naj to ne bo razlog za prepir.’ Potem bi se morali k tistemu menihu, za katerega mislite, da je najbolj razumen od teh, ki so zraven na nasprotni strani, približati in ga nagovoriti: ‘Častita se razlikujeta glede pomena in stila izražanja. Častita bi morala vedeti, da zaradi tega razloga obstaja razlika glede pomena in razlika glede stila izražanja. Naj to ne bo razlog za prepir.’ Torej tisto, kar je bilo napačno razumljeno, naj bo v umu upoštevano, da je napačno razumljeno. Z upoštevanjem tega, kar je bilo napačno razumljeno kot napačno razumljeno, se naj razloži kaj je Dhamma in kaj je disciplina.

6. Če bi razmišljali tako: ‘Ta častita se razlikujeta glede pomena, vendar strinjata glede stila izražanja,’ potem je k tistemu menihu, za katerega mislite, da je bolj razumen, potrebno pristopiti in ga nagovoriti: ‘Častita se razlikujeta glede pomena, vendar se strinjata glede stila izražanja. Častita bi morala vedeti, da zaradi tega razloga obstaja razlika glede pomena, vendar strinjanje glede stila izražanja in naj to ne bo razlog za prepir.’ Potem bi se morali k tistemu menihu, za katerega mislite, da je najbolj razumen od teh, ki so zraven na nasprotni strani, približati in ga nagovoriti: ‘Častita se razlikujeta glede pomena, vendar se strinjata glede stila izražanja. Častita bi morala vedeti, da zaradi tega razloga obstaja razlika glede pomena, vendar strinjanje glede stila izražanja. Naj to ne bo razlog za prepir.’ Torej tisto, kar je bilo napačno razumljeno, naj bo upoštevano, da je napačno razumljeno, in kar je bilo pravilno razumljeno, naj bo upoštevano kot da je pravilno razumljeno. Z upoštevanjem tega, kar je bilo napačno razumljeno kot napačno razumljeno in z upoštevanjem, kar je bilo pravilno razumljeno kot pravilno razumljeno, se naj razloži kaj je Dhamma in kaj je disciplina.

7. Če razmišljate tako: ‘Ta častita se strinjata glede pomena, vendar razlikujeta glede stila izražanja,’ potem je k tistemu menihu, za katerega mislite, da je bolj razumen, potrebno pristopiti in ga nagovoriti: ‘Častita se strinjata glede pomena, vendar razlikujeta glede stila izražanja. Častita bi morala vedeti, da zaradi tega razloga obstaja strinjanje glede pomena, vendar razlikovanje glede stila izražanja. Vendar, stil izražanja je le malenkost. Naj se častiti ne prepirajo zaradi malenkosti.’ Potem bi se morali k tistemu menihu, za katerega mislite, da je najbolj razumen od teh, ki so zraven na nasprotni strani, približati in ga nagovoriti: ‘Častita se strinjata glede pomena, vendar se razlikujeta glede stila izražanja. Častita bi morala vedeti, da zaradi tega razloga obstaja strinjanje glede pomena, vendar razlikovanje glede stila izražanja. Vendar, stil izražanja je le malenkost. Naj se častita ne prepirata zaradi malenkosti.’ Torej, kar je bilo pravilno razumljeno, naj bo upoštevano kot da je pravilno razumljeno, in kar je bilo napačno razumljeno, naj bo upoštevano kot napačno razumljeno. Z upoštevanjem tega, kar je bilo pravilno razumljeno kot pravilno razumljeno in z upoštevanjem tega, kar je bilo napačno razumljeno kot napačno razumljeno, se naj razloži kaj je Dhamma in kaj je disciplina.

8. Če bi razmišljali tako: ‘Ta častita se strinjata glede obojega, glede pomena in stila izražanja,’ potem je k tistemu menihu, za katerega mislite, da je bolj razumen, potrebno pristopiti in ga nagovoriti: ‘Častita se strinjata glede obojega, pomena in stila izražanja. Častita bi morala vedeti, da zaradi tega razloga obstaja strinjanje glede obojega, pomena in stila izražanja. Naj se častita ne prepirata zaradi malenkosti. Naj se častita ne zapleteta v prepir.’ Potem bi se morali približati k tistemu menihu za katerega mislite, da je najbolj razumen od teh, ki so zraven na nasprotni strani, in ga nagovoriti: ‘Častita se strinjata glede obojega, pomena in stila izražanja. Častita bi morala vedeti, da zaradi tega razloga obstaja strinjanje o obojem, o pomenu in stilu izražanja. Naj se častita ne prepirata zaradi malenkosti.’ Torej, kar je bilo pravilno razumljeno, naj bo upoštevano kot pravilno razumljeno. Z upoštevanjem tega, kar je bilo pravilno razumljeno kot pravilno razumljeno, se naj razloži kaj je Dhamma in kaj je disciplina

(PRESTOPEK V PRAKSI)

9. Ko vadite v slogi, z vzajemnim spoštovanjem, brez prepiranja, lahko kdo napravi prestopek ali prekršek.

10. Menihi, njega ne bi smeli hitro grajati. Namesto tega, bi moral biti ta posameznik preiskan: ‘Zame ne bo težav in drugi posameznik ne bo užaljen, kajti ni vdan jezi in maščevalnosti, ni trdno navezan na svoj pogled in ga z lahkoto opusti in jaz lahko napravim, da ta posameznik izide iz slabega in ga učvrstim v dobrem.’ Če se vam to dogodi, menihi, je primerno spregovoriti.

11. Potem se vam lahko pripeti, menihi: ‘Zame ne bo težav, vendar bo drugi posameznik prizadet, ker je vdan jezi in maščevalnosti. Vendar, on ni trdno navezan na svoj pogled in ga z lahkoto opusti in jaz lahko napravim, da ta posameznik izide iz slabega in ga učvrstim v dobrem. To, da bo drugi posameznik užaljen je samo malenkost. Veliko večja stvar je, da lahko napravim, da posameznik izide iz slabega in ga učvrstim v dobrem.’ Če se vam to dogodi, menihi, je primerno spregovoriti.

12. Potem se vam lahko pripeti, menihi: ‘Imel bom težave in drugi posameznik bo prizadet, kajti drugi posameznik ni vdan jezi in maščevalnosti, čeprav je trdno navezan na svoj pogled in ga s težavo opusti. Vendar jaz lahko napravim, da ta posameznik izide iz slabega in ga učvrstim v dobrem. To, da bom imel težave je samo malenkost. Veliko večja stvar je, da lahko napravim, da posameznik izide iz slabega in ga učvrstim v dobrem.’ Če se vam to dogodi, menihi, je primerno spregovoriti.

13. Potem se vam lahko pripeti, menihi: ‘Imel bom težave in drugi posameznik bo prizadet, kajti drugi posameznik je vdan jezi in maščevalnosti in trdno navezan na svoj pogled in ga s težavo opusti. Vendar jaz lahko napravim, da ta posameznik izide iz slabega in ga učvrstim v dobrem. To, da bom imel težave in da bo drugi posameznik prizadet je samo malenkost. Veliko večja stvar je, da lahko napravim, da posameznik izide iz slabega in ga učvrstim v dobrem.’ Če se vam to dogodi, menihi, je primerno spregovoriti.

14. Potem se vam lahko pripeti, menihi: ‘Imel bom težave in drugi posameznik bo prizadet, kajti drugi posameznik je vdan jezi in maščevalnosti in trdno navezan na svoj pogled in ga s težavo opusti. Jaz ne morem napraviti, da ta posameznik izide iz slabega in ga učvrstim v dobrem.’ Pri takšnem posamezniku ne smeš podceniti svoje mirnodušnosti.

15. Ko vadite v slogi, z vzajemnim spoštovanjem, brez pričkanja, lahko nastane vzajemni besedni prepir, nadutost v pogledih, mentalno nagajanje, zagrenjenost in malodušnost. Potem bi se morali približati k tistemu menihu za katerega mislite, da je najbolj razumen od teh, ki so zraven na nasprotni strani, in ga nagovoriti: ‘Ko smo vadili v slogi, prijatelj, z vzajemnim spoštovanjem, brez pričkanja, se je pojavil vzajemni besedni prepir, nadutost v pogledih, mentalno nagajanje, zagrenjenost in malodušnost. Če bi Asket to izvedel, ali bi to grajal?’ Če bi pravilno odgovoril, bi menih odgovoril tako: ‘Ko smo vadili … Če bi Asket izvedel, bi to grajal.’

(URESNIČITEV UGASNITVE)

‘Toda, prijatelj, brez opustitve te stvari, ali lahko uresničiš ugasnitev?’ Če bi pravilno odgovoril, bi menih odgovoril tako: ‘Prijatelj, brez opustitve te stvari, ne moreš uresničiti ugasnitve.’

16. Potem bi se morali k tistemu menihu, za katerega mislite, da je najbolj razumen od teh, ki so zraven na nasprotni strani približati in ga nagovoriti: ‘Ko smo vadili v slogi, prijatelj, z vzajemnim spoštovanjem, brez pričkanja, se je pojavil vzajemni besedni prepir, nadutost v pogledih, mentalno nagajanje, zagrenjenost in malodušnost. Če bi Asket to izvedel, ali bi to grajal?’ Če bi pravilno odgovoril, bi menih odgovoril tako: ‘Ko smo vadili … Če bi Asket izvedel, bi to grajal.’

‘Toda, prijatelj, brez opustitve tega, ali lahko uresničiš ugasnitev?’ Če bi pravilno odgovoril, bi menih odgovoril tako: ‘Prijatelj, brez opustitve tega, ne moreš uresničiti ugasnitve.’

17. Če bi drugi vprašali tega meniha: ‘Je bil častiti ta, ki je napravil, da ti menihi izidejo iz slabega in jih utrdil v dobrem?’ Če bi pravilno odgovoril, bi menih odgovoril: ‘Prijatelji, jaz sem odšel do Blaženega. Blaženi me je učil Dhammo. Ko sem slišal to Dhammo, sem spregovoril menihom. Menihi so slišali to Dhammo in so izšli iz slabega in se utrdili v dobrem.’ Ko tako odgovori, menih ne poveliča sebe niti ne poniža drugih. On odgovori v skladu z Dhammo na takšen način, da ni nič kar reče, podlaga za grajo.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024