(MN 100) Saṅgārava Sutta - Saṅgāravi

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi potoval po deželi Kosala s številno skupino menihov.

2. Takrat se je brahmanka, po imenu Dhānañdžāni, zadrževala v Caṇḍalakappi in imela popolno zaupanje v Buddho, Dhammo in Sangho. Enkrat se je spotaknila in [ko si je povrnila ravnotežje] je trikrat vzkliknila: “Slava Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! Slava Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! Slava Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu!”

3. Takrat je brahmanski mladenič po imenu Saṅgārava živel v Caṇḍalakappi. Bil je mojster treh Ved z njihovimi besedili, liturgijo, fonetiko, etimologijo in zgodovino kot peto. Bil je strokovnjak v filologiji in slovnici, v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji Velikega moža. Ko je slišal, da je brahmanka Dhānañdžāni izrekla te besede, ji je rekel: “To brahmanko Dhānañdžāni je treba ponižati in osramotiti, ker ko so okoli nje brahmani, hvali tega gologlavega asketa.”

[Ona je odgovorila:] “Dragi moj gospod, vi ne poznate vrlin in modrosti Blaženega. Če bi poznali vrline in modrost Blaženega, dragi moj gospod, ne bi nikoli pomislili, da bi ga žalili in sramotili.”

“Potem, gospa, obvestite me, ko bo asket Gotama prišel v Caṇḍalakappo.”

“Da, dragi gospod,” je odgovorila brahmanka Dhānañdžāni.

4. Ko je potoval po etapah po deželi Kosala, je Blaženi sčasoma dospel v Caṇḍalakappo. Tam v Caṇḍalakappi je Blaženi živel v gozdičku mangov, ki je pripadal brahmanom iz rodu Todeyya.

5. Brahmanka Dhānañdžāni je slišala, da je prišel Blaženi, zato je odšla do brahmanskega mladeniča Saṅgārava in mu rekla: “Dragi moj gospod, Blaženi je prišel v Caṇḍalakappo in živi tukaj v Caṇḍalakappi v gozdičku mangov, ki pripada brahmanom iz rodu Todeyya. Sedaj je čas, dragi gospod, da napravite, kar mislite, da je primerno.”

“Da, gospa,” je odgovoril. Potem je odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran in rekel:

6. “Gospod Gotama, obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki trdijo [da učijo] osnove svetega življenja, ko so dosegli dovršitev in popolnost direktne vednosti tukaj in sedaj. Kakšno je stališče gospoda Gotame?”

(RAZLIČNI SVETI MOŽJE)

7. “Bhāradvādža, pravim, da obstaja razlika med asketi in brahmani, ki trdijo [da učijo] osnove svetega življenja, ko so dosegli dovršitev in popolnost direktne vednosti tukaj in sedaj. Obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki so tradicionalisti, ki na osnovi ustne tradicije trdijo [da učijo] osnove svetega življenja, ko so dosegli dovršitev in popolnost direktne vednosti tukaj in sedaj. Takšni so brahmani treh Ved. Obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki na podlagi zgolj prepričanja trdijo [da učijo] osnove svetega življenja, ko so dosegli dovršitev in popolnost direktne vednosti. Takšni so misleci in preiskovalci. Obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki so sami direktno spoznali Dhammo med stvarmi, ki jih niso slišali prej in trdijo [da učijo] osnove svetega življenja, ko so dosegli dovršitev in popolnost direktne vednosti tukaj in sedaj.

8. Jaz, Bhāradvādža, sem eden teh asketov in brahmanov, ki so sami direktno spoznali Dhammo med stvarmi, ki jih niso slišali prej in trdim [da učim] osnove svetega življenja, ko sem dosegel dovršitev in popolnost direktne vednosti tukaj in sedaj. Ampak, ker sem eden od teh asketov in brahmanov, je to lahko razumljeno na sledeči način:

9. Bhāradvādža, pred mojim prebujenjem, ko sem bil samo neprebujeni bodhisatta, sem razmišljal tako:

‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno, meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.’

10. Kasneje, Bhāradvādža, ko sem bil še vedno mlad, črnolas mladenič, oskrbljen z blagoslovom mladosti, v začetku življenja, čeprav sta moja mati in oče želela drugače in jokala oblita s solzami, sem si obril glavo in brado, si nadel rumena oblačila in odšel naprej od doma v brezdomstvo.

(UČENJE PRI ᾹḶᾹRA KᾹLᾹMI)

11. Ko sem se odrekel svetu, Bhāradvādža, v iskanju tega, kar je dobro, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem odšel do Āḷāra Kālāme in mu rekel: ‘Prijatelj Kālāma, jaz hočem živeti sveto življenje v tem učenju in disciplini.’ Āḷāra Kālāma je odvrnil: ‘Častiti lahko ostane tukaj. To učenje je takšno, da modri mož kmalu vstopi in biva v njem, da sam spozna skozi direktno vednost nauk svojega učitelja.’ Jaz sem se hitro naučil tega učenja. Kar se tiče recitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govoril z vednostjo in samozavestjo in sem lahko trdil, ‘Jaz vem in vidim’ – in tam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ne zgolj skozi prepričanje, Āḷāra Kālāma izjavlja: “Z uresničenjem zase, z direktno vednostjo, vstopim in bivam v tem učenju.” Gotovo Āḷāra Kālāma biva v vednosti in videnju tega učenja.’ Potem sem šel do Āḷāra Kālāme in ga vprašal: ‘Prijatelj Kālāma, na kakšen način izjavljaš, da s svojo realizacijo z direktno vednostjo vstopiš in bivaš v tem učenju?’ V odgovoru je razglasil področje ničnosti.

Premislil sem: ‘Nima samo Āḷāra Kālāma prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Kaj če si prizadevam uresničiti učenje, za katerega Āḷāra Kālāma izjavlja, da je vstopil vanj in biva v njem, kar da je sam uresničil z direktno vednostjo?’

Hitro sem vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Potem sem odšel do Āḷāra Kālāme in ga vprašal: ‘Prijatelj Kālāma, je to na ta način, da si izjavil, da si vstopil in bival v tem učenju, da si sam to uresničil z direktno vednostjo?’ -‘To je ta način, prijatelj.’ - ‘Na ta način, prijatelj, sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju, da sem to sam uresničil z direktno vednostjo.’ - ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takega častitega za našega tovariša v svetemu življenju. Torej, učenje za katerega izjavljam, da sem vstopil vanj, v njem bivam na način, da sem to uresničil sam z direktno vednostjo je učenje, v katerega si vstopil ti in bivaš v njem, tako da si sam vstopil vanj in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. In učenje, v katerega si vstopil in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo je učenje, ki ga jaz razglašam, v katerega sem vstopil in v njem bivam s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Tako ti poznaš učenje, ki ga jaz poznam in jaz poznam učenje, ki ga poznaš ti. Kot sem jaz, si ti in kot si ti, sem jaz. Pridi, prijatelj, dajva sedaj skupaj voditi to skupnost.’

Āḷāra Kālāma, moj učitelj, je postavil mene, njegovega učenca, na enakovreden položaj z njim in me tako nagradil z najvišjo častjo. Ampak, prišlo mi je na misel: ‘To učenje ne vodi do streznjenja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve, ampak samo do vrnitve v področje ničnosti.’ Nezadovoljen s tem učenjem, sem ga zapustil in odšel.

(UČENJE PRI UDDAKA RᾹMAPUTTI)

12. V iskanju, Bhāradvādža, tega kar je dobro, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem odšel k Uddaka Rāmaputti in mu rekel: ‘Prijatelj, jaz hočem živeti sveto življenje v tem učenju in disciplini.’ Uddaka Rāmaputta je odgovoril: ‘Častiti lahko ostane tukaj. To učenje je takšno, da modri mož lahko hitro vstopi in biva v njem, da sam zase uresniči učiteljevo učenje skozi svojo direktno vednost.’ Kmalu sem se naučil tega učenja. Kar se tiče recitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govoril z vednostjo in samozavestjo in sem trdil, ‘Jaz vem in vidim’ – in tam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ni zgolj skozi prepričanje Rāma izjavil: “S svojim uresničenjem z direktno vednostjo, vstopim in bivam v tem učenju.” Seveda je Rāma bival v vednosti in videnju tega učenja.’ Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in ga vprašal: ‘Prijatelj, na kakšen način je Rāma izjavil, da je z svojim uresničenjem z direktno vednostjo vstopil in bival v tem učenju?’ V odgovoru je Uddaka Rāmaputta razodel področje niti zaznavanja niti nezaznavanja.

Premislil sem: ‘Ni imel samo Rāma prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Kaj če si prizadevam uresničiti učenje, za katerega je Rāma izjavil, da je vstopil vanj in biva v njem, kar da je sam uresničil z direktno vednostjo.’

Hitro sem vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in ga vprašal: ‘Prijatelj, je bilo na ta način, da je Rāma izjavil, da je vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo?’ - ‘To je ta način, prijatelj.’ - ‘To je način, prijatelj, na katerega sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo.’ - ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takšnega častitega za našega tovariša v svetem življenju. Tako je učenje, za katerega je Rāma razglasil, da je vstopil in bival v njem s svojim uresničenjem z direktno vednostjo učenje, v katerega si vstopil in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. In učenje, v katerega si vstopil in bivaš v njem s svojim uresničenjem z direktno vednostjo je učenje, ki ga je Rāma razglasil, da je vanj vstopil in bival v njem s svojim uresničenje z direktno vednostjo. Tako ti poznaš učenje, ki ga je poznal Rāma in Rāma je poznal učenje, ki ga poznaš ti. Kot je bil Rāma, tako si ti. Kot si ti, tako je bil Rāma. Pridi, prijatelj, vodi zdaj to skupnost.’

Tako je Uddaka Rāmaputta, moj tovariš v svetem življenju, postavil mene na mesto učitelja in mi podelil najvišjo čast. Ampak, prešinila me je misel: ‘To učenje ne vodi do streznjenja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve, temveč samo do vrnitve v področje niti zaznavanja niti nezaznavanja.’ Nezadovoljen s tem učenjem, sem ga zapustil in odšel.

13. Še vedno v iskanju, Bhāradvādža, tega kar je dobro, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem hodil po etapah skozi deželo Magadhan, dokler nisem končno prišel do Senānigama blizu Uruvelā. Tam sem videl prijeten kos zemlje, očarljiv gaj s čisto tekočo reko, s prijetnima bregovoma in v bližini vas, v kateri bi si izprosil hrano. Premislil sem: ‘To je prijeten kos zemlje, to je očarljiv gaj s čisto tekočo reko, s prijetnima bregovoma in v bližini vas, v kateri bi si izprosil hrano. To bo služilo za prizadevanje tistega, ki si želi prizadevati.’ In sedel sem tam razmišljajoč: ‘To bo služilo za prizadevanje.’

(TRI PRISPODOBE)

14. Te tri prispodobe so mi spontano prišle na misel, o katerih prej nikoli nisem slišal. Predpostavimo, da moker, živ kos lesa leži v vodi, in pride mož s trsko in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bom toploto.’ Kaj misliš, Bhāradvādža? Ali lahko mož prižge ogenj in naredi toploto tako, da vzame trsko in z njo drgne moker, živ kos lesa, ki leži v vodi?”

“Ne, gospod Gotama. Zakaj ne? Ker je to moker, živ kos lesa, ki leži v vodi. Na koncu bi mož bil samo utrujen in razočaran.”

“Tako tudi, Bhāradvādža, kot tisti asketi in brahmani, ki še vedno ne živijo telesno in mentalno odmaknjeni od užitkov, in katerih želje po užitkih, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročica po užitkih ni bila v celoti opuščena in notranje zatrta, ti čutijo boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi svojega napora, so nesposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. In tudi, če ti dobri asketi in brahmani ne čutijo bolečih, ostrih, prebadajočih občutkov zaradi svojega napora, so nesposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. To je bila prva prispodoba, ki se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal.

15. Spet, Bhāradvādža, druga prispodoba se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal. Predpostavimo, da moker, živ kos lesa leži na suhih tleh daleč od vode in pride mož s trsko in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bom toploto.’ Kaj misliš, Bhāradvādža? Ali bi lahko mož prižgal ogenj in naredil toploto, tako da bi vzel trsko in jo drgnil ob moker, živ kos lesa, ki leži na suhih tleh, daleč od vode?”

“Ne, gospod Gotama. Zakaj ne? Ker je moker, živ kos lesa, čeprav leži na suhih tleh daleč od vode. Na koncu bi mož bil samo utrujen in razočaran.”

“Tako tudi, Bhāradvādža, kot tisti asketi in brahmani, ki živijo telesno in mentalno odmaknjeni od užitkov, vendar v katerih želje po užitkih, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročica po užitkih ni bila v celoti opuščena in notranje zatrta, ti čutijo boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi svojega napora, so nesposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. In tudi, če ti dobri asketi in brahmani ne čutijo bolečih, ostrih, prebadajočih občutkov zaradi svojega napora, so nesposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. To je bila druga prispodoba, ki se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal.

16. Spet, Bhāradvādža, tretja prispodoba se mi je spontano pojavila, o kateri prej nikoli nisem slišal. Predpostavimo, da tam leži suh, izsušen kos lesa na suhih tleh, daleč od vode in pride mož s trsko, in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bom toploto.’ Kaj misliš, Bhāradvādža? Ali lahko mož prižge ogenj in naredi toploto z drgnjenjem trske s suhim, posušenim kosom lesa, ki leži na suhih tleh, daleč od vode?”

“Da, gospod Gotama. Zakaj tako? Ker je suh, posušen kos lesa in leži na suhih tleh, daleč od vode.”

“Tako tudi, Bhāradvādža, kot tisti asketi in brahmani, ki živijo telesno in mentalno odmaknjeni od užitkov, v katerih so bile želje po užitkih, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročica po užitkih v celoti opuščena in notranje zatrta, ti čutijo boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi svojega napora, so sposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. In tudi, če ti dobri asketi in brahmani ne čutijo bolečih, ostrih, prebadajočih občutkov zaradi svojega napora, so sposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. To je bila tretja prispodoba, ki se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal.

To so bile tri prispodobe, ki so se mi spontano pojavile in o katerih prej nikoli nisem slišal.

(KROTENJE NEPRIJETNIH OBČUTKOV)

17. Pomislil sem: ‘Kaj če s stisnjenimi zobmi in svojim jezikom pritisnjenim ob nebo svojih ust, premagam, ukrotim in strem srce s srcem.’ Tako sem s stisnjenimi zobmi in s svojim jezikom pritisnjenim ob nebo svojih ust, premagal, ukrotil in strl srce s srcem. Ko sem to storil, je tekel znoj iz mojih pazduh. Kot lahko močan mož prime šibkejšega za glavo ali ramena in ga vrže na tla, ga ukroti in stre, tako sem s stisnjenimi zobmi in svojim jezikom pritisnjenim ob nebo svojih ust, premagal, ukrotil in strl srce s srcem in znoj je tekel iz mojih pazduh. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem.

18. Pomislil sem: ‘Kaj če prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta in nos. Ko sem to storil, je glasen zvok dihanja prihajal iz mojih ušes, kot da je tam glasen zvok gibanja in pihanja kovaških mehov. Ko sem ustavil vdihovanje in izdihovanje skozi usta in nos je glasen zvok dihanja prihajal iz mojih ušes. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem.

19. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, so siloviti vetrovi zarezali skozi mojo glavo, kot bi močan mož razdelil mojo glavo z ostrim mečem. Ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi svoja usta, nos in ušesa, so siloviti vetrovi zarezali skozi mojo glavo. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem.

20. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, sem imel močne bolečine v glavi, kot bi močan mož stiskal trd usnjen trak okoli moje glave, kot da je to naglavni trak. Ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa, sem imel močne bolečine v glavi. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem.

21. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, so močni vetrovi razsekali moj trebuh, kot bi vešč mesar ali njegovi pomočnik razsekala trebuh goveda z ostrim mesarskim nožem. Ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa, so močni vetrovi razsekali moj trebuh. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem.

22. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, sem imel močno pekoč občutek v svojem telesu, kot bi dva močna moška prijela manj močnega moža z obema rokama in ga pekla nad jamo polno vroče žerjavice. Ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa, me je močno žgalo v telesu. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem.

23. Ko so me videla božanstva, so nekatera rekla: ‘Asket Gotama je mrtev.’ Druga božanstva so rekla: ‘Asket Gotama ni mrtev, on umira.’ In spet druga božanstva so rekla: ‘Asket Gotama ni mrtev niti umira. On je arahant, ker arahanti bivajo na tak način.’

(ASKEZA S HRANO)

24. Pomislil sem: ‘Kaj če prakticiram popolno prekinitev jemanja hrane.’ Potem so prišla božanstva k meni in mi rekla: ‘Dobri gospod, ne prakticiraj popolne prekinitve jemanja hrane. Če to narediš, bomo vlila nebeško hrano v pore tvoje kože in ti boš od tega živel.’ Pretehtal sem: ‘Če trdim, da se bom popolnoma postil, medtem ko mi bodo ta božanstva vlivala nebeško hrano v pore moje kože in bom od tega živel, potem bom lagal.’ Zato sem odslovil ta božanstva rekoč: ‘Ni potrebe.’

25. Pomislil sem: ‘Kaj če vzamem zelo malo hrane, peščico vsakokrat, pa če je to fižolova juha ali lečina juha ali juha grašice ali grahova juha.’ Tako sem vzel zelo malo hrane, peščico vsakokrat, pa če je to bila fižolova juha ali lečina juha ali juha grašice ali grahova juha. Ko sem to storil, je moje telo doseglo stanje ekstremne izčrpanosti. Ker sem tako malo jedel, so moji udi postali podobni spojenim delom stebla vinske trte ali steblom bambusa. Ker sem tako malo jedel je moja zadnjica postala kakor kamelje kopito. Ker sem tako malo jedel so vretenca na moji hrbtenici štrlela kot nanizane kroglice na vrvici. Ker sem tako malo jedel, so moja rebra štrlela kot mršavi tramovi starega skednja brez strehe. Ker sem tako malo jedel je lesk mojih oči potonil daleč dol v njihove jamice, in je izgledal kot lesk vode, ki je potonila daleč dol v globok vodnjak. Ker sem tako malo jedel je moje lasišče zakrnelo in uvelo, kot zelena grenka buča, ki se naguba in oslabi v vetru in soncu. Ker sem tako malo jedel, se je moja koža s trebuha lepila na mojo hrbtenico. Če sem se dotaknil kože svojega trebuha, sem naletel na svojo hrbtenico in če sem se dotaknil svoje hrbtenice, sem naletel na svojo kožo s trebuha. Ker sem tako malo jedel, če sem uriniral ali odvajal blato, sem se tam prevrnil na obraz. Ker sem tako malo jedel, če sem poskusil olajšati svoje telo z drgnjenjem udov s svojimi rokami, so lasje, razpadli pri svojih koreninah in odpadli od mojega telesa, ko sem ga drgnil.

26. Ko so me ljudje videli, so nekateri rekli: ‘Asket Gotama je črn.’ Drugi ljudje so rekli: ‘Asket Gotama ni črn, je rjav.’ Drugi ljudje so rekli: ‘Asket Gotama ni niti črn niti rjav, on ima kožo zlate barve,’ tako zelo se je čista, svetla barva moje kože izrodila zaradi tega, ker sem tako malo jedel.

27. Pomislil sem: ‘Katerikoli asketi ali brahmani v preteklosti so doživeli boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi napora, je to največ, ni ga preko tega. In katerikoli asketi in brahmani v prihodnosti bodo doživeli boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi napora, je to največ, ni ga preko tega. In katerikoli asketi in brahmani v sedanjosti doživljajo boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi napora, je to največ, ni ga preko tega. Toda, s to strašno prakso strogosti nisem dosegel nobenih nadčloveških stanj, nobene razlike v vednosti in viziji, ki bi bila vredna plemenitih. Ali lahko obstaja druga pot do prebujenja?’

(ISKANJE POTI DO PREBUJENJA)

28. Premišljeval sem: ‘Spomnim se, da je bil moj sakyanski oče zaposlen in sem sedel v hladni senci drevesa rožnate jablane. Popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, sem vstopil in bival v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Ali bi lahko to bila pot do prebujenja?’ Potem je sledeč temu spominu prišlo spoznanje: ‘To je pot do prebujenja.’

29. Pomislil sem: ‘Zakaj se bojim te prijetnosti, ki nima nič z užitki in slabimi stanji?’ Pomislil sem: ‘Jaz se ne bojim te prijetnosti, ki nima nič z užitki in slabimi stanji.’

30. Premišljeval sem: ‘Ni enostavno doseči ta užitek s telesom, ki je tako pretirano izčrpano. Kaj če jem nekaj trde hrane – nekaj kuhanega riža in kruha.’ In jaz sem jedel nekaj trde hrane - nekaj kuhanega riža in kruha. Ta čas me je čakalo pet menihov in si mislilo: ‘Če naš asket Gotama doseže neko višje stanje, nas bo o tem obvestil.’ Toda, ko sem jedel kuhan riž in kruh, se je pet menihov zgražalo in me zapustilo, misleč: ‘Asket Gotama sedaj živi razkošno, opustil je svoje prizadevanje in se vrnil k razkošju.’

ŠTIRI STOPNJE ZBRANOSTI)

31. Ko sem jedel trdo hrano in spet dobil svojo moč, sem popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, vstopil in bival v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Toda, tak prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

32-34. Z umiritvijo misli in razmišljanja, sem vstopil in bival v drugi stopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo … sem vstopil in bival v tretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … sem vstopil in bival v četrti stopnji zbranosti … Toda, tak prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

(TRI VEDNOSTI)

35. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k spominu na pretekla življenja. Spomnil sem se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako sem se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj.

36. To je bila prva resnična vednost, ki sem jo dosegel v prvem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen. Toda, tak prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

37. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, sem videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razumel sem, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako sem z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razumel, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji.

38. To je bila druga resnična vednost, ki sem jo dosegel v drugem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

39. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o uničenju vplivov. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je neprijetnost’ … ‘To je izvor neprijetnosti’ … ‘To je prenehanje neprijetnosti’ … ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti’ … ‘To so vplivi’ … ‘To je izvor vplivov’ … ‘To je prenehanje vplivov’ … ‘To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

40. Ko sem to vedel in videl, je bilo moje srce osvobojeno vpliva želje po užitku, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je bilo osvobojeno, je prišla vednost: ‘Osvobojeno je.’ Direktno sem vedel: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’

41. To je bila tretja resnična vednost, ki sem jo dosegel v tretjem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.”

(O BOŽANSTVIH)

42. Ko je bilo to rečeno, je brahmanski mladenič Saṅgārava rekel Blaženemu: “Prizadevanje gospoda Gotame je bilo neomajno, prizadevanje gospoda Gotame je bilo takšno, kot ga ima dobri človek, kot bi moralo biti za izpolnjenega, popolno prebujenega. Toda, gospod Gotama, ali obstajajo božanstva?”

“Znano mi je, da je bil primer, Bhāradvādža, da obstajajo božanstva.”

“Toda, kako je, gospod Gotama, ko si vprašan, ‘Ali so božanstva?’ ti praviš: ‘Znano mi je, Bhāradvādža, da božanstva obstajajo’? Če je to tako, ali ni to, kar praviš, prazno in napačno?”

“Bhāradvādža, ko je nekdo vprašan, ‘Ali so božanstva?’ če odgovoriš, ‘Božanstva so,’ ali ‘Znano mi je, Bhāradvādža, da božanstva obstajajo,’ modri mož lahko napravi dokončni zaključek, da božanstva so.”

“Toda, zakaj mi ni gospod Gotama odgovoril že na začetku?”

“V svetu je široko sprejeto, Bhāradvādža, da božanstva obstajajo.”

43. Ko je bilo to rečeno, je brahmanski mladenič Saṅgārava rekel Blaženemu: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj se me gospod Gotama zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024