(MN 87) Piyadžatika Sutta – Rojeni iz teh, ki so nam dragi
1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.
2. Takrat je umrl edini, dragi in ljubljeni sin nekega gospodarja. Ta po smrti svojega sina ni imel več želje, da bi delal ali jedel. Kar naprej je hodil na prostor za kremiranje in jokal: “Moj edini otrok, kje si? Moj edini otrok, kje si?”
3. Potem je ta gospodar odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil je sedel ob stran. Blaženi mu je rekel: “Gospodar, tvoje sposobnosti niso takšne, kot jih ima ta, ki obvlada svoje lastno srce. Tvoje sposobnosti so motene.”
“Kako ne bi bile moje sposobnosti motene, častiti gospod? Moj edini, dragi in ljubljeni sin je umrl. Odkar je umrl, nimam več želje, da bi delal ali jedel. Kar naprej hodim na prostor za kremiranje in jočem: ‘Moj edini otrok, kje si? Moj edini otrok, kje si?’”
“Tako je, gospodar, tako je! Žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.”
“Častiti gospod, kdo bi nenehno mislil, da so žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi? Častiti gospod, sreča in veselje sta rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastaneta od teh, ki so nam dragi.” Nato se je nezadovoljen z besedami Blaženega, ki jih ni odobraval, dvignil iz svojega sedeža in odšel.
4. Takrat so nekateri kockarji igrali na srečo s kockami nedaleč od Blaženega. Gospodar je odšel do teh kockarjev in rekel: “Ravno sedaj, gospodje, sem šel do asketa Gotame, in ko sem se mu poklonil, sem sedel ob stran. Ko sem to storil, mi je asket Gotama rekel: ‘Gospodar, tvoje sposobnosti niso takšne, kot jih ima ta, ki obvlada svoje lastno srce.’ … (ponovitev celotnega razgovora kot je zgoraj) … ‘Častiti gospod, sreča in veselje sta rojena iz teh, ki so nam dragi, nastaneta od teh, ki so nam dragi.’ Nato sem se nezadovoljen z besedami Blaženega, ki jih nisem odobraval, dvignil iz svojega sedeža in odšel.”
“Tako je, gospodar, tako je! Sreča in veselje sta rojena iz teh, ki so nam dragi, nastaneta od teh, ki so nam dragi.”
Potem jih je gospodar zapustil z mislijo: “Strinjam se s kockarji.”
5. Sčasoma je ta zgodba dosegla kraljevo palačo. Kralj Kosale, Pasenadi, je rekel kraljici Malliki: “To je tisto, kar je rekel asket Gotama, Mallikā: ‘Žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.’”
“Če je to rekel Blaženi, gospod, potem je tako.”
“Ne glede na to, kar je rekel asket Gotama, to Mallikā odobrava: ‘Če je to rekel Blaženi, gospod, potem je tako.’ Prav tako kot učenec odobrava karkoli mu je rekel njegov učitelj, rekoč: ‘Tako je, učitelj, tako je!’, tako tudi, Mallikā, ne glede na to kaj pravi asket Gotama, ti odobravaš: ‘Če je to rekel Blaženi, gospod, potem je tako.’ Odidi, Mallikā, stran s tabo!”
6. Nato je kraljica Mallikā nagovorila brahmana Nāḷidžangha: “Pridi, brahman, pojdi do Blaženega in ga pozdravi v mojem imenu s tvojo glavo ob njegovih nogah in ga vprašaj, če je brez bolezni in neprijetnosti in je zdrav, močan in biva v udobju, rekoč: ‘Častiti gospod, kraljica Mallikā te pozdravlja z glavo ob nogah Blaženega in te sprašuje, če je Blaženi brez bolezni … in biva v udobju.’ In ona pravi: ‘Častiti gospod, ali je te besede izrekel Blaženi: “Žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi”?’ Dobro poslušaj, kaj bo Blaženi odgovoril in mi to sporoči, ker Tathāgate ne govorijo neresnic.”
“Da, gospa,” je odgovoril in odšel do Blaženega in z njim izmenjal pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran in rekel: “Gospod Gotama, kraljica Mallikā te pozdravlja z njeno glavo ob nogah gospoda Gotame in sprašuje ali je brez bolezni … in biva v udobju. In ona pravi sledeče: ‘Častiti gospod, ali je te besede izrekel Blaženi: “Žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi”?’”
7. “Tako je, brahman, tako je. Žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.
8. Iz tega se lahko razume, brahman, kako so žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi. Nekoč je v tem istem Sāvatthīju bila neka ženska, katere mati je umrla. Zaradi materine smrti je znorela, izgubila svojo pamet in je pohajala od ulice do ulice in od križišča do križišča, rekoč: ‘Ali ste videli mojo mati? Ali ste videli mojo mati?’
9-14. In iz tega se lahko prav tako razume, kako so žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi. Nekoč je v tem istem Sāvatthīju bila neka ženska katere oče je umrl … katere brat je umrl … katere sestra je umrla … katere sin je umrl … katere hči je umrla … katere mož je umrl. Zaradi moževe smrti je znorela, izgubila svojo pamet in je pohajala od ulice do ulice in od križišča do križišča, rekoč: ‘Ali ste videli mojega moža? Ali ste videli mojega moža?’
15-21. In iz tega se lahko prav tako razume, kako so žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi. Nekoč je v tem istem Sāvatthīju bil določen moški, katerega mati je umrla … katerega oče je umrl … katerega brat je umrl … katerega sestra je umrla … katerega sin je umrl … katerega hči je umrla … katerega žena je umrla. Zaradi ženine smrti je znorel, izgubil svojo pamet in je pohajal od ulice do ulice in od križišča do križišča, rekoč: ‘Ali ste videli mojo ženo? Ali ste videli mojo ženo?’
22. In iz tega se lahko prav tako razume, kako so skrb, tožba, bolečina, gorje in obup rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi. Nekoč je v tem istem Sāvatthīju bila določena ženska, ki je odšla živet k svojim sorodnikom. Ti sorodniki so želeli, da se loči od svojega moža in so jo hoteli dati nekomu drugemu, katerega pa ni želela. Ženska je rekla svojemu možu: ‘Gospod, moji sorodniki hočejo, da se ločim od tebe in da grem z drugim, ki pa ga nočem.’ Potem je mož presekal ženo na dva dela in storil samomor, misleč: ‘Midva bova skupaj v življenju po smrti.’ In iz tega se lahko prav tako razume, kako so žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.”
23. Ko je bil očaran in vesel besed Blaženega, se je brahman Nāḷidžangha dvignil iz svojega sedeža, odšel do kraljice Mallike in ji sporočil svoj celoten razgovor z Blaženim.
24. Kraljica Mallikā je odšla do kralja Kosale, Pasenadija in ga vprašala: “Kaj misliš, gospod? Ali ti je princesa Vadžirī ljuba?”
“Da, Mallikā, princesa Vadžirī mi je ljuba.”
“Kaj misliš, gospod? Če bi se sprememba in prekrojitev zgodili v princesi Vadžīri, bi se žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska pojavili v tebi?”
“Sprememba in prekrojitev princese Vadžirī bi pomenili prekrojitev v mojem življenju. Kako se ne bi žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska pojavili v meni?”
“Z ozirom na to, gospod, je Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, rekel: ‘Žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.’
25-28. Kaj misliš, gospod? Ali ti je plemenita kraljica Vāsabhā ljuba? … Ali ti je general Viḍūḍabha ljub? … Ali sem ti jaz ljuba? … Ali sta ti Kāsi in Kosala ljuba?”
“Da, Mallikā, Kāsi in Kosala sta mi ljuba. Dolžni smo zahvalo Kāsi in Kosali, da uporabljamo sandalovino iz Kāsija in nosimo ogrlice, dišave in mazila.”
“Kaj misliš, gospod? Če bi se sprememba in prekrojitev dogodili v Kāsi in Kosali, bi se žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska pojavili v tebi?”
“Sprememba in prekrojitev v Kāsi in Kosali bi pomenili prekrojitev v mojem življenju. Kako se ne bi žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska pojavili v meni?”
“Z ozirom na to, gospod, je Blaženi, ki ve in vidi je popoln in popolno prebujen, rekel: ‘Žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.’”
29. “To je osupljivo, Mallikā, to je neverjetno, kako daleč Blaženi prodre z modrostjo in vidi z modrostjo! Pridi, Mallikā, daj mi vodo za obredno umivanje.”
Potem se je kralj Kosale, Pasenadi, dvignil iz svojega sedeža, si uredil svoje zgornje oblačilo na eno rame, iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemu in trikrat izgovoril ta izrek: “Čast Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! Čast Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! Čast Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu!”
vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / julij 2024