(MN 83) Makhādeva Sutta - Kralj Makhādeva

 

1. Tako sem slišal.[1] Nekoč je Blaženi živel v Mithilu, v Makhādevovem gozdičku mangov.

2. Na določenem kraju se je Blaženi nasmehnil. Častitemu Ᾱnandi je prišlo na misel: “Kaj je razlog, kaj je vzrok za nasmeh Blaženega? Tathāgate se ne smejijo brez razloga.” Uredil si je svoje zgornje oblačilo na eno ramo, iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemu in ga vprašal: “Častiti gospod, kaj je razlog, kaj je vzrok za nasmeh Blaženega? Tathāgate se ne smejijo brez razloga.”

(STAROST)

3. “Enkrat, Ᾱnanda, je bil v tem Mithilu kralj z imenom Makhādeva. Bil je pravičen kralj, ki je vladal z Dhammo, velik kralj, ki je bil utrjen v Dhammi. On je upravljal z Dhammo med brahmani in gospodarji, med meščani in podeželani in držal se je dni Uposathe na štirinajsti, petnajsti in osmi dan štirinajstdnevja.

4. Na koncu mnogo let, mnogo sto let, mnogo tisoč let, je kralj Makhādeva nagovoril svojega brivca: ‘Dobri brivec, ko zagledaš kakšen siv las, ki raste na moji glavi, mi povej.’ - ‘Da, gospod,’ je ta odgovoril. In po mnogih letih, mnogo sto letih, mnogo tisoč letih, je brivec zagledal sive lase, ki so rasli na glavi kralja Makhādeva. Ko jih je zagledal, je rekel kralju: ‘Božji glasniki so se pojavili, gospod, sivi lasje rastejo na glavi vašega veličanstva.’ - ‘Potem, dobri brivec, pazljivo izpuli te sive lase s pinceto in jih daj v mojo dlan.’ -‘Da, gospod,’ je odgovoril in pazljivo izpulil sive lase s pinceto, ter jih položil v kraljevo dlan.

Potem je kralj Makhādeva podaril brivcu vas, ter poklical princa, svojega najstarejšega sina in mu rekel: ‘Dragi princ, božji glasniki so se pojavili,[2] sivi lasje rastejo na moji glavi. Užival sem v človeških užitkih, sedaj je čas, da poiščem božanske užitke. Pridi, dragi princ, prevzemi vladanje. Obril si bom lase in brado, nadel rumeno oblačilo in šel naprej od doma v brezdomstvo. In sedaj, dragi princ, ko boš tudi ti zagledal rasti sive lase na svoji glavi, potem ko boš podaril vas svojemu brivcu in ko boš pazljivo poučil princa, svojega najstarejšega sina o vladanju, si obrij lase in brado, nadeni rumeno oblačilo in pojdi naprej od doma v brezdomstvo. Nadaljuj to dobro prakso, ki sem jo postavil in ne bodi zadnji, ki jo izvaja. Dragi princ, ko živita dva moža, je ta, pod katerim se pojavi kršitev te dobre prakse – zadnji mož med njimi. Torej, dragi princ, pravim ti: Nadaljuj s to dobro prakso, ki sem jo vzpostavil in ne bodi zadnji mož.’

(ŠTIRI BOŽANSKA BIVANJA)

5. Ko je podaril vas svojemu brivcu in ko je pazljivo podučil princa, svojega najstarejšega sina o vladanju, si je v Makhādevovem gozdičku mangov obril svoje lase in brado, nadel rumeno oblačilo in odšel naprej od doma v brezdomstvo.

Bival je prežemajoč eno četrtino s srcem prežetim z dobrohotnostjo, isto z drugo, isto s tretjo, isto s četrto. Tako zgoraj, spodaj, okoli in povsod, tako za vse kot zase, je bival prežemajoč vseobsegajoči svet s srcem prežetim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlobe.

Bival je prežemajoč eno četrtino s srcem prežetim s sočutjem … s srcem prežetim s srečoželjnostjo … s srcem prežetim z mirnodušnostjo, isto z drugo, isto s tretjo, isto s četrto. Tako zgoraj, spodaj, okoli in povsod, tako za vse kot zase, je bival prežemajoč vseobsegajoči svet s srcem prežetim z mirnodušnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlobe.

6. Štiriinosemdeset tisoč let se je kralj Makhādeva igral otroške igre, štiriinosemdeset tisoč let je deloval kot podregent, štiriinosemdeset tisoč let je vodil kraljestvo, štiriinosemdeset tisoč let je živel sveto življenje v tem Makhādevovem gozdičku mangov, ko si je pobril svoje lase in brado, nadel rumena oblačila in šel naprej od doma v brezdomstvo. Z razvojem štirih božanskih bivanj, ob razpadu telesa, po smrti, je prešel v Brahmov svet.

7-9. Sedaj, na koncu mnogih let, mnogo sto let, mnogo tisoč let je sin kralja Makhādeve tako naslovil svojega brivca: … (kot zgoraj, §§4-6, se povsod bere “sin kralja Makhādeve”) … Z razvojem štirih božanskih bivanj, ob razpadu telesa, po smrti, je prešel v Brahmov svet.

10. Potomci sina kralja Makhādeve, štiriinosemdeset tisoč kraljev v nasledstvu, ko so si obrili svoje lase in brado in nadeli rumena oblačila, so odšli naprej od doma v brezdomstvo v tem Makhādevovem gozdičku mangov. Bivali so eno četrtino s srcem prežetim z dobrohotnostjo … s sočutjem … s srečoželjnostjo … z mirnodušnostjo … brez zlobe.

11. Štiriinosemdeset tisoč let so se igrali otroške igre, štiriinosemdeset tisoč let so delovali kot podregenti, štiriinosemdeset tisoč let so vodili kraljestvo, štiriinosemdeset tisoč let so živeli sveto življenje v tem Makhādevovem gozdičku mangov, ko so si pobrili svoje lase in brado, nadeli rumena oblačila in šli naprej od doma v brezdomstvo. Z razvojem štirih božanskih bivanj, ob razpadu telesa, po smrti, so prešli v Brahmov svet.

(ZADNJI OD KRALJEV)

12. Nimi je bil zadnji od teh kraljev. Bil je pravičen kralj, ki je vladal z Dhammo, veliki kralj, ki je bil utrjen v Dhammi. Upravljal je z Dhammo med brahmani in gospodarji, med meščani in podeželani, in se je držal dni Uposathe na štirinajsti, petnajsti in osmi dan štirinajstdnevja.

13. Ᾱnanda, ko so se božanstva Triintridesetih srečala in so sedela v zboru Sudhamma, je med njimi nastal ta razgovor: ‘To je pridobitev, gospodje, za ljudi Videhe, to je velika pridobitev za ljudi Videhe, da je njihov kralj Nimi pravični kralj, ki vlada z Dhammo, velik kralj, ki je utrjen v Dhammi. Sebe upravlja z Dhammo med brahmani in gospodarji, med meščani in podeželani in se drži dni Uposathe na štirinajsti, petnajsti in osmi dan štirinajstdnevja.’

Potem je Sakka, vladar božanstev, nagovoril božanstva Triintridesetih: ‘Gospodje, ali hočete videti kralja Nimija?’ - ‘Dobri gospod, mi hočemo videti kralja Nimija.’

Ob tej priložnosti, bil je dan Uposathe petnajstega, si je kralj Nimi umil svojo glavo in se povzpel v zgornje prostore, kjer je sedel pri praznovanju Uposathe. Potem je tako hitro kot močan mož lahko iztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjeno roko, Sakka, vladar božanstev, izginil med božanstvi Triintridesetih in se pojavil v prisotnosti kralja Nimija. Rekel je: ‘To je pridobitev zate, veliki kralj, to je velika pridobitev zate, veliki kralj. Ko so se božanstva Triintridesetih srečala in so sedela v zboru Sudhamma, je med njimi nastal ta razgovor: ‘To je pridobitev, gospodje, za ljudi Videhe … osmi dan od štirinajstih.” Veliki kralj, božanstva te hočejo videti. Poslal bom pote kočijo, v katero je vpreženih tisoč čistokrvnih konj, veliki kralj. Veliki kralj, ne dvomi in se povzpni na božansko kočijo.’

Kralj Nimi je privolil v tišini. Tako hitro kot močan mož lahko iztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjeno roko, je Sakka, vladar božanstev, izginil v prisotnosti kralj Nimija in se pojavil med božanstvi Triintridesetih.

14. Potem je Sakka, vladar božanstev, nagovoril kočijaža Mātalija: ‘Pridi, dobri Mātali, pripravi kočijo v katero je vpreženo tisoč čistokrvnih konj in pojdi do kralja Nimija in mu reci: “Veliki kralj, to kočijo, v katero je vpreženih tisoč čistokrvnih konj je pote poslal Sakka, vladar božanstev. Veliki kralj, ne dvomi in se povzpni na božansko kočijo.“

‘Da, vaša milost,’ je odgovoril kočijaž Mātali. In ko je pripravil kočijo v katero je bilo zapreženih tisoč čistokrvnih konjev, je odšel do kralja Nimija in rekel: ‘Veliki kralj, ta kočija, v katero je vpreženih tisoč čistokrvnih konj je bila poslana k tebi od Sakke, vladarja božanstev. Veliki kralj, ne dvomi in se povzpni na božansko kočijo. Toda, veliki kralj, po kateri poti naj te peljem: po tisti na kateri povzročitelji zlih dejanj doživijo učinke zlih dejanj, ali po tisti, na kateri povzročitelji dobrih dejanj doživijo učinke dobrih dejanj?’ - ‘Pelji me po obeh poteh, Mātali.’

15. Mātali je pripeljal kralja Nimija do zbora Sudhamma. Sakka, vladar božanstev, je videl kralja Nimija prihajati v daljavi in mu je rekel: ‘Pridi, veliki kralj! Pozdravljen, veliki kralj! Božanstva Triintridesetih, veliki kralj, ki so sedela v zboru Sudhamma, so se izrazila tako: “To je pridobitev, gospodje, za ljudi Videhe … osmi dan od štirinajstih.” Veliki kralj, božanstva Triintridesetih te hočejo videti. Veliki kralj, uživaj božansko moč med božanstvi.’

‘Dovolj, dobri gospod. Naj me kočijaž odpelje nazaj do Mithila. Tam se bom ravnal po Dhammi med brahmani in gospodarji, med meščani in vaščani. Tam se bom držal dni Uposathe na štirinajsti, petnajsti in osmi dan štirinajstdnevja.’

16. Potem je Sakka, vladar božanstev, rekel kočijažu Mātali: ‘Pridi, dobri Mātali, zaprezi kočijo s tisočimi čistokrvnimi konji in odpelji kralja Nimija nazaj v Mithili.’

‘Da, vaša milost,’ je odvrnil kočijaž Mātali. In z zapreženo kočijo, v katero je bilo vpreženih tisoč čistokrvnih konj je odpeljal kralja Nimija nazaj v Mithili. In tam, resnično, se je kralj Nimi ravnal po Dhammi med brahmani in gospodarji, med meščani in vaščani. In tam se je držal dni Uposathe na štirinajsti, petnajsti in osmi dan štirinajstdnevja.

17-19. Potem, na koncu mnogih let, mnogo sto let, mnogo tisoč let, je kralj Nimi tako nagovoril svojega brivca: … (kot zgoraj, §§4-6, povsod beri “kralj Nimi”) … . Z razvojem štirih božanskih bivanj, ob razpadu telesa, po smrti, je prešel v Brahmov svet.

20. Kralj Nimi je imel sina z imenom Kaḷārajanaka. On ni šel od doma v brezdomstvo. Prekinil je to dobro prakso. Bil je zadnji mož med njimi.

(DRUGAČNA DOBRA PRAKSA)

21. Ᾱnanda, morda misliš: ‘Gotovo, ob tej priložnosti je bil nekdo drug kralj Makhādeva, ki je uvedel dobro prakso.’ Toda, to se ne bi smelo jemati tako. Jaz sem bil takrat kralj Makhādeva. Jaz sem uvedel to dobro prakso in kasnejše generacije so nadaljevale s to dobro prakso, ki sem jo uvedel. Toda, ta vrsta dobre prakse ne vodi v razočaranje, v razstrastenje, v prenehanje, k miru, k direktni vednosti, k prebujenju, k ugasnitvi, ampak samo do ponovne pojavitve v Brahmovem svetu. Vendar, obstaja dobra praksa, ki sem jo uvedel, ki vodi do popolnega razočaranja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve. In kaj je ta dobra praksa? To je Plemenita osemčlena pot, to je: pravilni pogled, pravilna misel, pravilni govor, pravilno dejanje, pravilni način življenja, pravilni napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost. To je dobra praksa, ki sem jo sedaj jaz uvedel, ki vodi do popolnega razočaranja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve.

Ᾱnanda, pravim ti: Nadaljuj to dobro prakso, ki sem jo uvedel in ne bodi zadnji mož. Ᾱnanda, ko živita dva moža je ta, pod katerim se dogodi prekinitev te dobre prakse – zadnji mož med njima. Torej, Ᾱnanda, pravim ti: nadaljuj to dobro prakso, ki sem jo uvedel in ne bodi zadnji mož.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

---