(MN 37) Cūḷataṇhāsankhaya Sutta – Kratko učenje o uničenju želja

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthiju, v Vzhodnem parku, v palači Migārove matere.

2. Takrat je Sakka, vladar božanstev, odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je stopil ob stran in vprašal: “Častiti gospod, na kratko, kako je menih osvobojen z uničenjem želja, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi?”

3. “Vladar božanstev, menih je slišal, da ni nič vrednega, česar bi se trdno držal. Ko je menih slišal, da ni nič vrednega, česar bi se trdno držal, on direktno ve vse. Ko direktno ve vse, popolno razume vse. Ko popolno razume vse, kakršenkoli občutek čuti, naj bo to prijeten ali boleč ali niti prijeten niti boleč, biva v motrenju nestalnosti v teh občutkih, v motrenju ugašanja, motrenju prenehanja, motrenju opuščanja. Ko tako motri, se ne oprime na ničesar v svetu. Ko se ne oprime, ni vznemirjen. Ko ni vznemirjen, osebno doseže ugasnitev. On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’ Na kratko, vladar božanstev, na tak način je menih osvobojen z uničenjem želja, ta, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi.”

4. Potem se je Sakka, vladar božanstev, radosten in vesel besed Blaženega, poklonil Blaženemu, ga imel ob svoji desni strani in naenkrat izginil.

5. Ob tej priložnosti je častiti Mahā Moggallāna sedel nedaleč od Blaženega. Premišljeval je: “Ali je ta duh utrinka razumel pomen besed Blaženega, ko se je razveselil, ali jih ni razumel? Kaj če ugotovim, ali jih je ali ni.”

6. Tako hitro kot močan mož lahko iztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjeno roko, je častiti Mahā Moggallāna izginil iz palače Migārove matere v Vzhodnem parku in se prikazal med božanstvi Triintridesetih.

(LAGODNO ŽIVLJENJE)

7. Ob tej priliki se je Sakka, vladar božanstev, zabaval ob igranju velikega orkestra in v glasbi užival v Parku užitka enega lokvanja. Ko je videl v daljavi prihajati častitega Mahā Moggallāna, je razpustil glasbenike, odšel do častitega Mahā Moggallāna in mu rekel: “Pridi, dobri gospod Moggallāna! Pozdravljen, dobri gospod Moggallāna! Dolgo časa je minilo, dobri gospod Moggallāna, kar si našel priložnost, da si prišel sem. Sedi, dobri gospod Moggallāna, ta sedež je pripravljen.”

Častiti Mahā Moggallāna je sedel na pripravljen sedež. Sakka je ob strani zavzel nižji sedež in sedel nanj. Častiti Mahā Moggallāna ga je vprašal:

8. “Kosiya, kako ti je Blaženi na kratko pojasnil osvoboditev z uničenjem želja? Bilo bi dobro, če bi tudi mi slišali to pojasnilo.”

“Dobri gospod Moggallāna, mi smo tako zaposleni, mi imamo tako veliko za narediti, ne samo za naše lastne posle, ampak tudi za posle božanstev Triintridesetih. Poleg tega, dobri gospod Moggallāna, kar se dobro sliši, dobro nauči, dobro posluša, dobro zapomni, naenkrat izgine od nas. Dobri gospod Moggallāna, enkrat se je zgodilo, da je izbruhnila vojna med božanstvi in titani. V tisti vojni so zmagali božanstva in titani so bili poraženi. Ko sem zmagal v tej vojni in se vrnil kot zmagovalec, sem zgradil palačo Vedžayanta. Dobri gospod Moggallāna, palača Vedžayanta ima sto stolpov in vsak stolp ima sedemsto zgornjih sob in vsaka zgornja soba ima sedem nimf in vsaka nimfa ima sedem služkinj. Bi radi videli ljubkost palače Vedžayanta, dobri gospod Moggallāna?” Častiti Mahā Moggallāna je privolil v tišini.

9. Potem sta Sakka, vladar božanstev in božanski kralj Vessavaṇa odšla do palače Vedžayanta in dala prednost častitemu Mahā Moggallānu. Ko so služkinje Sakke videle, da v daljavi prihaja častiti Mahā Moggallāna, so bile v zadregi in jih je bilo sram in so šle vsaka v svojo sobo. Prav tako, kot je snaha zbegana in jo je sram, ko jo gleda njen tast, tako so tudi, ko so služkinje Sakke videle prihajati častitega Mahā Moggallāna, bile zbegane in jih je bilo sram in so odšle vsaka v svojo sobo.

10. Sakka, vladar božanstev in božanski kralj Vessavaṇa sta spremljala častitega Mahā Moggallāna povsod po palači Vedžayanta: “Poglej, dobri gospod Moggallāna, to lepoto palače Vedžayanta! Poglej, dobri gospod Moggallāna, to lepoto palače Vedžayanta!”

“To je čast za častitega Kosiya, nekoga, ki je v preteklosti opravil odlična dejanja. Kadarkoli človeška bitja vidijo karkoli lepega, rečejo: ‘Gospodje, to je čast za božanstva Triintridesetih!’ To je čast za častitega Kosiya, nekoga, ki je v preteklosti napravil odlična dela.”

(PREIZKUS)

11. Potem je častiti Mahā Moggallāna takole razmislil: “Ta duh živi mnogo preveč malomarno. Kaj če v njem izzovem občutek izrednih razmer?” Potem je častiti Mahā Moggallāna izvedel takšen prikaz neobičajne moči, da je s konico svojega prsta na nogi napravil, da se je palača Vedžayanta stresla in zadrgetala in drhtela. Sakka in božanski kralj Vessavaṇa in božanstva Triintridesetih so bili začudeni in osupli in so rekli: “Gospodje, to je osupljivo, to je neverjetno, kakšno moč in silo ima asket, da s konico svojega prsta na nogi napravi, da se božansko območje strese, zadrgeta in drhti!”

12. Ko je častiti Mahā Moggallāna vedel, da je bil v Sakki, vladarju božanstev, izzvan tak občutek izrednih razmer, da so mu dlake stale pokonci, ga je vprašal: “Kosiya, kako ti je Blaženi na kratko pojasnil osvoboditev skozi uničenje želja? Bilo bi dobro, če bi lahko slišali to pojasnilo.”

“Dobri gospod Moggallāna, odšel sem do Blaženega, se mu poklonil in stoječ ob strani rekel: ‘Častiti gospod, na kratko, kako je menih osvobojen z uničenjem želja, ta, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi?’ Ko je bilo to rečeno, dobri gospod Moggallāna, mi je Blaženi rekel: ‘Vladar božanstev, menih je slišal, da ni nič vrednega, česar bi se trdno držal. Ko je menih slišal, da ni nič vrednega, česar bi se trdno držal, on direktno ve vse. Ko direktno ve vse, popolno razume vse. Ko popolno razume vse, kakršenkoli občutek čuti, naj bo to prijeten ali boleč ali niti prijeten niti boleč, biva v motrenju nestalnost v teh občutkih, v motrenju ugašanja, motrenju prenehanja, motrenju opuščanja. Ko tako motri, se ne oprime za ničesar v svetu. Ko se ne oprime, ni vznemirjen. Ko ni vznemirjen, osebno doseže ugasnitev. On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’ Na kratko, vladar božanstev, na tak način je menih osvobojen z uničenjem želja, ta, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi.’ Tako mi je Blaženi na kratko pojasnil osvoboditev skozi uničenje želja, dobri gospod Moggallāna.”

13. Častiti Mahā Moggallāna se je navdušil in razveselil v besedah Sakke, vladarja božanstev. Potem je, tako hitro kot močan mož lahko iztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjeno roko, izginil od božanstev Triintridesetih in se pojavil v Vzhodnem parku, v palači Migārove matere.

14. Kmalu potem, ko je častiti Mahā Moggallāna izginil, so pomočniki Sakke, vladarja božanstev, vprašali Sakko: “Dobri gospod, je bil to vaš učitelj, Blaženi?” - “Ne, dobri gospodje, to ni bil moj učitelj, Blaženi. To je bil eden od mojih tovarišev v svetem življenju, častiti Mahā Moggallāna.”[1] - “Dobri gospod, to je pridobitev za vas, da ima vaš tovariš v svetem življenju takšno moč in silo. Še toliko večja pridobitev pa je ta, da je Blaženi vaš učitelj!”

15. Potem je častiti Mahā Moggallāna odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel ob stran in ga vprašal: “Častiti gospod, ali se Blaženi spomni kratkega pojasnila – določenemu slavnemu duhu z velikim spremstvom – o osvoboditvi skozi uničenje želja?”

“Spomnim se tega, Moggallāna. Sakka, vladar božanstev, je prišel k meni in ko se mi je poklonil, je stal ob strani in vprašal: ‘Častiti gospod, na kratko, kako je menih osvobojen z uničenjem želja, ta, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi?’ Ko je bilo to rečeno, sem mu rekel: ‘Vladar božanstev, menih je slišal, da se ni vredno na nič navezati. Ko je menih slišal, da ni nič vrednega, česar bi se trdno držal, on direktno ve vse. Ko direktno ve vse, popolno razume vse. Ko popolno razume vse, kakršenkoli občutek čuti, naj bo to prijeten ali boleč ali niti prijeten niti boleč, biva v motrenju nestalnost v teh občutkih, v motrenju ugašanja, motrenju prenehanja, motrenju opuščanja. Ko tako motri, se ne oprime za ničesar v svetu. Ko se ne oprime, ni vznemirjen. Ko ni vznemirjen, osebno doseže ugasnitev. On razume: “Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.” Na kratko, vladar božanstev, na tak način je menih osvobojen z uničenjem želja, ta, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi. Na kratko, vladar božanstev, na ta način je menih osvobojen z uničenjem želja … ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi.’ Tako se jaz spomnim kratkega pojasnila Sakki, vladarju božanstev, o osvoboditvi skozi uničenje želja.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Mahā Moggallāna je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe

---