(MN 36) Mahāsaccaka Sutta – Dolgo učenje Saccaki

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Velikem gozdu pri Vesāliju, v dvorani s koničasto streho.

2. Ob tej priliki, ko je bilo jutro, se je oblekel, vzel svojo skodelo in zunanje oblačilo in se namenil v Vesāli po miloščino.

3. Saccaka, sin džainista se je sprehajal in prišel do dvorane s koničasto streho v Velikem gozdu. Ko ga je častiti Ᾱnanda videl prihajati v daljavi, je rekel Blaženemu: “Častiti gospod, prihaja Saccaka, sin džainista, debater in pametni govorec, ki ga nekateri spoštujejo kot svetega moža. Na slab glas hoče spraviti Buddho, Dhammo in Sangho. Bilo bi dobro, če bi Blaženi iz milosti nekaj časa sedel z njim.” Blaženi je sedel na pripravljen sedež in ko je Saccaka, sin džainista, prišel do Blaženega, je z njim izmenjal pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran in rekel Blaženemu:

(RAZVIJANJE TELESA IN UMA)

4. “Gospod Gotama, nekateri asketi in brahmani bivajo v zasledovanju razvoja telesa in ne razvoja srca. Dotakne se jih telesno neprijeten občutek. V preteklosti, ko se ga je dotaknil telesno neprijeten občutek, bi njegovo stegno postalo togo, bi mu počilo srce, vroča kri bi brizgnila iz njegovih ust in bi postal nor, bi ponorel. Njegovo srce je bilo podrejeno telesu, telo ga je obvladovalo. Zakaj je tako? Ker srce ni bilo razvito. Toda, obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki bivajo v zasledovanju razvoja srca in ne razvoja telesa. Njih se dotakne srčno neprijeten občutek. V preteklosti, ko se je nekoga dotaknil srčno neprijeten občutek, bi njegovo stegno postalo togo, bi mu počilo srce, vroča kri bi brizgnila iz njegovih ust in bi postal nor, bi ponorel. Njegovo telo je bilo podrejeno srcu, srce ga je obvladovalo. Zakaj je tako? Ker telo ni bilo razvito. Gospod Gotama, prišlo mi je na misel: ‘Gotovo učenci gospoda Gotame bivajo v zasledovanju razvoja srca, ne razvoja telesa.’”

5. “Toda, Aggivessana, kaj si se naučil o razvoju telesa?”

“No, na primer Nanda Vaccha, Kisa Sankicca, Makkhali Gosāla. Oni hodijo nagi, zavračajo običaje, si ližejo svoje roke, ne pridejo, ko se jih vabi, se ne ustavijo, ko se jih prosi. Ne sprejmejo prinesene hrane ali hrane posebej pripravljene zanje ali povabila nanjo. Ne sprejmejo ničesar iz lonca, iz sklede, preko praga, preko palice, preko posode z ročajem, od dveh, ki se hranita skupaj, od noseče ženske, od doječe ženske, od ženske med moškimi, od tam kjer se reklamira razdeljevanje hrane, od tam kjer čakajo psi, od tam kjer brenčijo muhe. Ne sprejemajo rib ali mesa, ne pijejo žganja, vina ali fermentiranih zvarkov. Hranijo se pri eni hiši z enim grižljajem, hranijo se pri dveh hišah z dvema grižljajema … hranijo se pri sedmih hišah s sedmimi grižljaji. Živijo od ene skodelice hrane na dan, od dveh skodelic hrane na dan … od sedmih skodelic hrane na dan. Hranijo se enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na vsakih sedem dni, in tako do enkrat na štirinajst dni. Prakticirajo hranjenje v določenih intervalih.”

6. “Toda, ali se preživljajo s tako malo hrane, Aggivessana?”

“Ne, gospod Gotama, včasih jedo odlično trdo hrano, jedo odlično mehko hrano, okušajo odlične dobrote, pijejo odlične pijače. Tako spet dobijo svojo moč, se ojačajo in postanejo debeli.”

“Kar so prej opustili, Aggivessana, so kasneje znova zbrali. Tako je to s povečanjem in zmanjšanjem tega telesa. Toda, kaj si se ti naučil o razvoju srca?”

Ko je Saccako, sina džainista, Blaženi vprašal o razvoju srca, on ni bil sposoben odgovoriti.

7. Potem mu je Blaženi rekel: “Kar si pravkar govoril, da je razvoj telesa, Aggivessana, ni razvoj telesa v skladu z Dhammo v disciplini Blaženega. Ker ne poznaš razvoja telesa, kako naj bi poznal, kaj je razvoj srca? Pa vendar, Aggivessana, o tem kako je nekdo nerazvit v telesu in nerazvit v srcu, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.” - “Da, gospod,” je odgovoril Saccaka, sin džainista. Blaženi je rekel:

(RAVNANJE NEPOUČENEGA NAVADNEGA POSAMEZNIKA)

8. “Kako, Aggivessana, je nekdo nerazvit v telesu in nerazvit v srcu? Aggivessana, v nepoučenem navadnem posamezniku se pojavi prijeten občutek. Dotaknjen s tem prijetnim občutkom, zahrepeni po užitku in še naprej hrepeni po užitku. Ta njegov prijeten občutek preneha. S prenehanjem prijetnega občutka, se pojavi neprijeten občutek. Dotaknjen z neprijetnim občutkom, ga skrbi, žalosti in je obupan, v joku se tolče po prsih in postane zmeden. Ko se je v njem pojavil prijeten občutek, je ta zavzel njegovo srce in tam ostal, ker telo ni razvito. In ko se je pojavil v njem neprijeten občutek, je ta zavzel njegovo srce in tam ostal, ker srce ni razvito. Vsakdo, v katerem na ta dvojni način nastali prijeten občutek zavzame njegovo srce in ostane tam, ker njegovo telo ni razvito, in nastali neprijeten občutek zavzame njegovo srce in ostane tam, ker njegovo srce ni razvito, je nerazvit v telesu in nerazvit v srcu.

(RAVNANJE DOBRO POUČENEGA PLEMENITEGA UČENCA)

9. In kako, Aggivessana, je nekdo razvit v telesu in razvit v srcu? Aggivessana, v dobro poučenem plemenitem učencu se pojavi prijeten občutek. Dotaknjen s tem prijetnim občutkom on ne zahrepeni po užitku ali še naprej hrepeni po užitku. Ta njegov prijeten občutek preneha. S prenehanjem prijetnega občutka, se pojavi neprijeten občutek. Dotaknjen z neprijetnim občutkom, ga ne skrbi, se ne žalosti in ni obupan, v joku se ne tolče po prsih in ne postane zmeden. Ko se je v njem pojavil prijeten občutek, ta ni zavzel njegovega srca in tam ostal, ker je telo razvito. In ko se je pojavil v njem neprijeten občutek, ta ni zavzel njegovega srca in tam ostal, ker je srce razvito. Vsakdo, v katerem na ta dvojni način nastali prijeten občutek ne zavzame njegovega srca in ostane tam, ker je njegovo telo razvito, in nastali neprijeten občutek ne zavzame njegovega srca in ostane tam, ker je njegovo srce razvito, je razvit v telesu in razvit v srcu.”

(RAVNANJE BLAŽENEGA)

10. “Jaz imam tako zaupanje v gospoda Gotamo: ‘Gospod Gotama je razvit v telesu in razvit v srcu.’”

“Zagotovo, Aggivessana, tvoje besede so nesramne in nevljudne, vendar ti bom vseeno odgovoril. Odkar sem si obril svoje lase in brado, si oblekel rumeno haljo in šel naprej od doma v brezdomstvo, ni bilo mogoče, da bi nastali prijeten občutek zavzel moje srce in tam ostal ali da bi nastali neprijeten občutek vstopil v moje srce in tam ostal.”

11. “Ali ni nikoli nastal v gospodu Gotami občutek, ki bi bil tako prijeten, da bi lahko zavzel njegovo srce in tam ostal? Ali ni nikoli nastal v gospodu občutek, ki bi bil tako neprijeten, da bi lahko zavzel njegovo srce in tam ostal?”

12. “Kako ne bi, Aggivessana? Aggivessana, pred mojim prebujenjem, ko sem bil še samo neprebujeni bodhisatta, sem si mislil: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno, meniško življenje je široko odprto. Ni enostavno, ko živiš doma, živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.

13. Kasneje, ko sem bil še vedno mlad, črnolas mladenič, oskrbljen z blagoslovom mladosti, v začetku življenja, čeprav sta moja mati in oče želela drugače in jokala oblita s solzami, sem si obril glavo in brado, si nadel rumena oblačila in odšel od doma v brezdomstvo.

(UČENJE PRI ᾹḶᾹRA KᾹLᾹMI)

14. Ko sem se odrekel svetu, v iskanju tega, kar je dobro in iskal najvišje stanje popolnega miru, sem odšel do Āḷāra Kālāme in mu rekel: ‘Prijatelj Kālāma, jaz hočem živeti sveto življenje v tem učenju in disciplini.’ Āḷāra Kālāma je odvrnil: ‘Častiti lahko ostane tukaj. To učenje je takšno, da modri mož kmalu vstopi in biva v njem, da sam spozna skozi direktno vednost nauk svojega učitelja.’ Jaz sem se hitro naučil tega učenja. Kar se tiče recitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govoril z vednostjo in samozavestjo in sem lahko trdil, ‘Jaz vem in vidim’ – in tam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ne zgolj skozi prepričanje Āḷāra Kālāma izjavlja: “Z uresničenjem zase, z direktno vednostjo, jaz vstopim in bivam v tem učenju.’ Gotovo Āḷāra Kālāma biva v vednosti in videnju tega učenja.’ Potem sem šel do Āḷāra Kālāme in ga vprašal: ‘Prijatelj Kālāma, na kakšen način izjavljaš, da s svojo realizacijo z direktno vednostjo vstopiš in bivaš v tem učenju?’ V odgovoru je on razglasil področje ničnosti.

Premislil sem: ‘Nima samo Āḷāra Kālāma prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Kaj če si prizadevam uresničiti učenje, za katerega Āḷāra Kālāma izjavlja, da je vstopil vanj in biva v njem, kar da je sam uresničil z direktno vednostjo?’

Hitro sem vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Potem sem odšel do Āḷāra Kālāme in ga vprašal: ‘Prijatelj Kālāma, je to na ta način, da si izjavil, da si vstopil in bival v tem učenju, da si sam to uresničil z direktno vednostjo?’ - ‘To je ta način, prijatelj.’ - ‘Na ta način, prijatelj, sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju, da sem to sam uresničil z direktno vednostjo.’ - ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takega častitega za našega tovariša v svetem življenju. Torej, učenje za katerega izjavljam, da sem vstopil vanj, v njem bivam na način, da sem to uresničil sam z direktno vednostjo je učenje, v katerega si vstopil ti in bivaš v njem, tako da si sam vstopil vanj in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. In učenje, v katerega si vstopil in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo je učenje, ki ga jaz razglašam, v katerega sem vstopil in v njem bivam s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Tako ti poznaš učenje, ki ga jaz poznam in jaz poznam učenje, ki ga poznaš ti. Kot sem jaz, si ti in kot si ti, sem jaz. Pridi, prijatelj, dajva sedaj skupaj voditi to skupnost.’

Āḷāra Kālāma, moj učitelj, je postavil mene, njegovega učenca, na enakovreden položaj z njim in me tako nagradil z najvišjo častjo. Ampak, prišlo mi je na misel: ‘To učenje ne vodi do streznjenja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve, temveč samo do vrnitve v področje ničnosti.’ Nezadovoljen s tem učenjem, sem ga zapustil in odšel stran.

(UČENJE PRI UDDAKA RᾹMAPUTTI)

15. V iskanju, menihi, tega kar je dobro, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem odšel k Uddaka Rāmaputti in mu rekel: ‘Prijatelj, jaz hočem živeti sveto življenje v tem učenju in disciplini.’ Uddaka Rāmaputta je odgovoril: ‘Častiti lahko ostane tukaj. To učenje je takšno, da modri mož lahko hitro vstopi in biva v njem, da sam zase uresniči učiteljevo učenje skozi svojo direktno vednost.’ Kmalu sem se naučil tega učenja. Kar se tiče recitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govoril z vednostjo in samozavestjo in sem trdil, ‘Jaz znam in vidim’ – in tam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ni zgolj skozi prepričanje Rāma izjavil: “S svojim uresničenjem z direktno vednostjo, vstopim in bivam v tem učenju.” Seveda je Rāma bival v vednosti in videnju tega učenja.’ Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in ga vprašal: ‘Prijatelj, na kakšen način je Rāma izjavil, da je z svojim uresničenjem z direktno vednostjo vstopil in bival v tem učenju?’ V odgovoru je Uddaka Rāmaputta razodel področje niti zaznavanja niti nezaznavanja.

Premislil sem: ‘Ni imel samo Rāma prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam prepričanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Kaj če si prizadevam uresničiti učenje, za katerega je Rāma izjavil, da je vstopil vanj in biva v njem, kar da je sam uresničil z direktno vednostjo.’

Hitro sem vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in ga vprašal: ‘Prijatelj, je bilo na ta način, da je Rāma izjavil, da je vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo?’ - ‘To je ta način, prijatelj.’ - ‘To je način, prijatelj, na katerega sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo.’ - ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takšnega častitega za našega tovariša v svetem življenju. Tako je učenje, za katerega je Rāma razglasil, da je vstopil in bival v njem s svojim uresničenjem z direktno vednostjo učenje, v katerega si vstopil in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. In učenje, v katerega si vstopil in bivaš v njem s svojim uresničenjem z direktno vednostjo je učenje, ki ga je Rāma razglasil, da je vanj vstopil in bival v njem s svojim uresničenje z direktno vednostjo. Tako ti poznaš učenje, ki ga je poznal Rāma in Rāma je poznal učenje, ki ga poznaš ti. Kot je bil Rāma, tako si ti, kot si ti, tako je bil Rāma. Pridi, prijatelj, vodi zdaj to skupnost.’

Tako je Uddaka Rāmaputta, moj tovariš v svetem življenju, postavil mene na mesto učitelja in mi podelil najvišjo čast. Ampak, prešinila me je misel: ‘To učenje ne vodi do streznjenja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve, temveč samo do vrnitve v področje niti zaznavanja niti nezaznavanja.’ Nezadovoljen s tem učenjem, sem ga zapustil in odšel.

16. Še vedno v iskanju tega, kar je dobro, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem hodil po etapah skozi deželo Magadhan, dokler nisem končno prišel do Senānigama blizu Uruvelā. Tam sem videl prijeten kos zemlje, očarljiv gaj s čisto tekočo reko, s prijetnima bregovoma in v bližini vas, v kateri bi si izprosil hrano. Premislil sem: ‘To je prijeten kos zemlje, to je očarljiv gaj s čisto tekočo reko, s prijetnima bregovoma in v bližini vas, v kateri bi si izprosil hrano. To bo služilo za prizadevanje tistega, ki si želi prizadevati.’ In sedel sem tam razmišljajoč: ‘To bo služilo za prizadevanje.’

(TRI PRISPODOBE)

17. Te tri prispodobe so mi spontano prišle na misel, o katerih prej nikoli nisem slišal. Predpostavimo, da moker, živ kos lesa leži v vodi, in pride mož s trsko in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bom toploto.’ Kaj misliš, Aggivessana? Ali lahko mož prižge ogenj in naredi toploto tako, da vzame trsko in z njo drgne moker, živ kos lesa, ki leži v vodi?”

“Ne, gospod Gotama. Zakaj ne? Ker je to moker, živ kos lesa, ki leži v vodi. Na koncu bi mož bil samo utrujen in razočaran.”

“Tako tudi, Aggivessana, kot tisti asketi in brahmani, ki še vedno ne živijo telesno in miselno odmaknjeni od užitkov, in katerih želje po užitkih, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročica po užitkih ni bila v celoti opuščena in notranje zatrta, ti čutijo boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi svojega napora, so nesposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. In tudi, če ti dobri asketi in brahmani ne čutijo bolečih, ostrih, prebadajočih občutkov zaradi svojega napora, so nesposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. To je bila prva prispodoba, ki se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal.

18. Spet, Aggivessana, druga prispodoba se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal. Predpostavimo, da moker, živ kos lesa leži na suhih tleh, daleč od vode in pride mož s trsko in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bom toploto.’ Kaj misliš, Aggivessana? Ali bi lahko mož prižgal ogenj in naredil toploto, tako da bi vzel trsko in jo drgnil ob moker, živ kos lesa, ki leži na suhih tleh, daleč od vode?”

“Ne, gospod Gotama. Zakaj ne? Ker je to moker, živ kos lesa, čeprav leži na suhih tleh, daleč od vode. Na koncu bi mož bil samo utrujen in razočaran.”

“Tako tudi, Aggivessana, kot tisti asketi in brahmani, ki živijo telesno in miselno odmaknjeni od užitkov, vendar katerih želje po užitkih, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročica po užitkih ni bila v celoti opuščena in notranje zatrta, ti asketi in brahmani čutijo boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi svojega napora, so nesposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. In tudi, če ti dobri asketi in brahmani ne čutijo bolečih, ostrih, prebadajočih občutkov zaradi svojega napora, so nesposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. To je bila druga prispodoba, ki se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal.

19. Spet, Aggivessana, tretja prispodoba se mi je spontano pojavila, o kateri prej nikoli nisem slišal. Predpostavimo, da tam leži suh, izsušen kos lesa na suhih tleh, daleč od vode in pride mož s trsko, in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bom toploto.’ Kaj misliš, Aggivessana? Ali lahko mož prižge ogenj in naredi toploto z drgnjenjem trske s suhim, posušenim kosom lesa, ki leži na suhih tleh, daleč od vode?”

“Da, gospod Gotama. Zakaj tako? Ker je suh, posušen kos lesa, in leži na suhih tleh, daleč od vode.”

“Tako tudi, Aggivessana, kot tisti asketi in brahmani, ki živijo telesno in miselno odmaknjeni od užitkov, katerih so bile želje po užitkih, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročica po užitkih v celoti opuščena in notranje zatrta, ti čutijo boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi svojega napora, so sposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. In tudi, če ti dobri asketi in brahmani ne čutijo bolečih, ostrih, prebadajočih občutkov zaradi svojega napora, so sposobni vednosti in vizije in vrhovnega prebujenja. To je bila tretja prispodoba, ki se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal.

To so bile tri prispodobe, ki so se mi spontano pojavile in o katerih prej nikoli nisem slišal.

(UKROTITEV SRCA)

20. Pomislil sem: ‘Kaj če s stisnjenimi zobmi in svojim jezikom pritisnjenim ob nebo mojih ust premagam, ukrotim in strem srce s srcem.’ Tako sem s stisnjenimi zobmi in s svojim jezikom pritisnjenim ob nebo svojih ust, premagal, ukrotil in strl srce s srcem. Ko sem to storil, je tekel znoj iz mojih pazduh. Kot lahko močan mož prime šibkejšega za glavo ali ramena in ga vrže na tla, ga ukroti in stre, tako sem s stisnjenimi zobmi in svojim jezikom pritisnjenim ob nebo svojih ust, premagal, ukrotil in strl srce s srcem in znoj je tekel iz mojih pazduh. Čeprav se je vzbudila neumorna prizadevnost v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak, neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

(MEDITACIJA BREZ DIHANJA)

21. Pomislil sem: ‘Kaj če prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta in nos. Ko sem to storil, je glasen zvok dihanja prihajal iz mojih ušes. Kot da je tam glasen zvok gibanja in pihanja kovaških mehov, tako je tudi, ko sem ustavil vdihovanje in izdihovanje skozi usta in nos, glasen zvok dihanja prihajal iz mojih ušes. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak, neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

22. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, so siloviti vetrovi zarezali skozi mojo glavo. Kot bi močan mož razdelil mojo glavo z ostrim mečem, tako so, ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi svoja usta, nos in ušesa, siloviti vetrovi zarezali skozi mojo glavo. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak, neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

23. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, sem imel močne bolečine v glavi. Kot bi močan mož stiskal trd usnjen trak okoli moje glave, kot da je to naglavni trak, tako sem, ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa, imel močne bolečine v glavi. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak, neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

24. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, so močni vetrovi razsekali moj trebuh. Kot bi vešč mesar ali njegovi pomočnik razsekala trebuh goveda z ostrim mesarskim nožem, tako so, ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa, močni vetrovi razsekali moj trebuh. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak, neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

25. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, sem imel močno pekoč občutek v svojem telesu. Kot bi dva močna moška prijela manj močnega moža z obema rokama in ga pekla nad jamo polno vroče žerjavice, tako me je, ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi usta, nos in ušesa, močno žgalo v telesu. Čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak, neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

26. Ko so me videla božanstva, so nekatera rekla: ‘Asket Gotama je mrtev.’ Druga božanstva so rekla: ‘Asket Gotama ni mrtev, on umira.’ In druga božanstva so rekla: ‘Asket Gotama ni mrtev niti umira, on je arahant, ker arahanti bivajo na tak način.’

(ASKEZA S HRANO)

27. Pomislil sem: ‘Kaj če prakticiram popolno prekinitev jemanja hrane.’ In prišla so božanstva k meni in mi rekla: ‘Dobri gospod, ne prakticiraj popolne prekinitve jemanja hrane. Če to narediš, bomo vlile nebeško hrano v pore tvoje kože in ti boš od tega živel.’ Pretehtal sem: ‘Če trdim, da se bom popolnoma postil, medtem pa mi bodo ta božanstva vlivala nebeško hrano v pore moje kože in bom od tega živel, potem bom lagal.’ Zato sem odslovil ta božanstva rekoč: ‘Ni potrebe.’

28. Pomislil sem: ‘Kaj če vzamem zelo malo hrane, peščico vsakokrat, pa če je to fižolova juha ali lečina juha ali juha grašice ali grahova juha.’ Tako sem vzel zelo malo hrane, peščico vsakokrat, pa če je to bila fižolova juha ali lečina juha ali juha grašice ali grahova juha. Ko sem to storil, je moje telo doseglo stanje ekstremne izčrpanosti. Ker sem tako malo jedel, so moji udi postali podobni spojenim delom stebla vinske trte ali steblom bambusa. Ker sem tako malo jedel, je moja zadnjica postala kakor kamelje kopito. Ker sem tako malo jedel, so vretenca na moji hrbtenici štrlela kakor nanizane kroglice na vrvici. Ker sem tako malo jedel, so moja rebra štrlela kakor mršavi tramovi starega skednja brez strehe. Ker sem tako malo jedel, je lesk mojih oči potonil daleč dol v njihove jamice in je izgledal kakor lesk vode, ki je potonila globoko v vodnjak. Ker sem tako malo jedel, je moje lasišče zakrnelo in uvelo, kakor zelena grenka buča, ki se naguba in oslabi v vetru in soncu. Ker sem tako malo jedel, se je moja koža s trebuha lepila na mojo hrbtenico. Če sem se dotaknil kože svojega trebuha, sem naletel na hrbtenico in če sem se dotaknil svoje hrbtenice, sem naletel na kožo s trebuha, če sem uriniral ali odvajal blato, sem se tam prevrnil na obraz, če sem z drgnjenjem udov s svojimi rokami poskusil olajšati svoje telo, so dlake, razpadle pri svojih koreninah in odpadle od mojega telesa.

29. Ko so me ljudje videli, so nekateri rekli: ‘Asket Gotama je črn.’ Drugi ljudje so rekli: ‘Asket Gotama ni črn, je rjav.’ Drugi ljudje so rekli: ‘Asket Gotama ni niti črn niti rjav, on ima kožo zlate barve,’ tako zelo se je čista, svetla barva moje kože izrodila zaradi tega, ker sem tako malo jedel.

30. Pomislil sem: ‘Katerikoli asketi ali brahmani v preteklosti so doživeli boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi napora, je to največ, ni ga preko tega. In katerikoli asketi in brahmani v prihodnosti bodo doživeli boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi napora, je to največ, ni ga preko tega. In katerikoli asketi in brahmani v sedanjosti doživljajo boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi napora, je to največ, ni ga preko tega. Toda s to strašno prakso strogosti nisem dosegel nobenih neobičajnih stanj, nobene razlike v vednosti in viziji, ki bi bila vredna plemenitih. Ali lahko obstaja druga pot do prebujenja?’

(ISKANJE POTI DO PREBUJENJA)

31. Premišljeval sem: ‘Spomnim se, ko je bil moj sakyanski oče zaposlen in sem sedel v hladni senci drevesa rožnate jablane. Popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj sem vstopil in bival v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Ali bi lahko to bila pot do prebujenja?’ Potem je sledeč temu spominu prišlo spoznanje: ‘To je pot do prebujenja.’

32. Pomislil sem: ‘Zakaj se bojim te prijetnosti, ki nima nič z užitki in slabimi stanji?’ Pomislil sem: ‘Jaz se ne bojim te prijetnosti, ki nima nič z užitki in slabimi stanji.’

33. Premišljeval sem: ‘Ni enostavno doseči ta užitek s telesom, ki je tako pretirano izčrpano. Kaj če jem nekaj trde hrane – nekaj kuhanega riža in kruha.’ In jaz sem jedel nekaj trde hrane - nekaj kuhanega riža in kruha. Ta čas me je čakalo pet menihov in si mislilo: ‘Če naš asket Gotama doseže neko višje stanje, nas bo o tem obvestil.’ Toda, ko sem jedel kuhan riž in kruh, se je pet menihov zgražalo in me zapustilo, misleč: ‘Asket Gotama sedaj živi razkošno, opustil je svoje prizadevanje in se vrnil k razkošju.’

(STOPNJE ZBRANOSTI)

34. Ko sem jedel trdo hrano in spet dobil svojo moč, sem popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, vstopil in bival v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Toda takšen prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

35-37. Z umiritvijo misli in razmišljanja, sem vstopil in bival v drugi stopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo … sem vstopil in bival v tretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti… sem vstopil in bival v četrti stopnji zbranosti … Toda, takšen prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

(TRI VEDNOSTI)

38. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k spominu na pretekla življenja. Spomnil sem se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako sem se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. 

39. To je bila prva resnična vednost, ki sem jo dosegel v prvem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen. Toda, takšen prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

40. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o umiranju in ponovnem rojstvu bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, sem videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razumel sem, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako sem z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razumel, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji.

41. To je bila druga resnična vednost, ki sem jo dosegel v drugem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen. Toda, takšen prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

42. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o uničenju vplivov. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je neprijetnost’ … ’To je izvor neprijetnosti’ … ’To je prenehanje neprijetnosti’ … ’To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti’ … ’To so vplivi’ … ’To je izvor vplivov’ … ’To je prenehanje vplivov’ … ’To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

43. Ko sem to vedel in videl, je bilo moje srce osvobojeno vpliva želje po užitku, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je bilo osvobojeno, je prišla vednost: ‘Osvobojeno je.’ Direktno sem vedel: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’

44. To je bila tretja resnična vednost, ki sem jo dosegel v tretjem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen. Toda, takšen prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moje srce in tam ostal.

45. Aggivessana, spomnim se, ko sem učil Dhammo zbor več stotih in celo takrat je vsak posameznik mislil: ‘Asket Gotama uči Dhammo posebej mene.’ Toda, to se ne sme tako jemati. Tathāgata uči Dhammo druge samo zato, da jim da znanje. Ko je govor končan, Aggivessana, potem umirim svoje srce notranje, ga utišam, pripeljem v samoto in ga zberem na to isto znamenje zbranosti kot prej, v katerem stalno bivam.”

“To se lahko verjame za gospoda Gotamo, ker je izpopolnjen in popolno prebujen. Toda, ali se gospod Gotama spomni, da je spal podnevi?”

46. “Jaz se spomnim, Aggivessana, da sem v zadnjem mesecu toplega obdobja, ob povratku s poti po miloščino, po mojem obroku hrane, ležal na svojem gornjem štirikrat prepognjenem oblačilu in ležal na svoji desni strani, in sem zaspal premišljen in popolnoma pazljiv.”

(BIVANJE V ZMOTI)

“Nekateri asketi in brahmani imenujejo to bivanje v zmoti, gospod Gotama.”

“Ni na tak način nekdo v zmoti ali ni v zmoti, Aggivessana. Glede na to, kako je nekdo v zmoti ali ni v zmoti, poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, gospod,” je odgovoril Saccaka, sin džainista. Blaženi je rekel:

47. “V zmoti je ta, Aggivessana, ki ni opustil vplivov, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev bitnosti, povzročajo težave, zorijo v neprijetnost in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti. Z neopuščanjem vplivov je nekdo v zmoti. V zmoti ni ta, ki je opustil vplive, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev bitnosti, povzročajo težave, zorijo v neprijetnost in vodijo do bodočega rojstva in smrti. Z opuščanjem vplivov nekdo ni v zmoti. Tathāgata, Aggivessana, je opustil vplive, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev bitnosti, povzročijo težave, zorijo v neprijetnost in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti. On je vplive odrezal pri koreninah, jih naredil kot palmin štor, opravil z njimi, da niso več predmet prihodnjega nastanka. Kot palmino drevo, katerega krošnja je bila odrezana ni več sposobno nadaljnje rasti, tako je tudi Tathāgata opustil vplive, ki onesnažujejo … opravil z njimi, da ni več podvržen prihodnjemu nastanku.”

48. Ko je bilo to rečeno je Saccaka, sin džainista, rekel: “Osupljivo je, gospod Gotama, neverjetno je, kako je gospod Gotama vedno znova odgovarjal na žalitve, in ko je bil napaden z nevljudnim načinom govora, se je barva njegove kože posvetlila in se je njegov obraz razvedril, kar se pričakuje za nekoga, ki je popoln in popolno prebujen. Spomnim se, gospod Gotama, sodelovanja Pūraṇa Kassape v debati, ko se je izvijal, vodil pogovor stran, kazal jezo, sovraštvo in zagrenjenost. Ampak, ko je gospod Gotama vedno znova odgovarjal na žaljivosti, napaden z nevljudnim načinom govora, se je barva njegove kože posvetlila in se je njegov obraz razvedril, kar se pričakuje za nekoga, ki je popoln in popolno prebujen. Spomnim se, gospod Gotama, sodelovanja Makkhali Gosāle … Adžita Kesakambala … Pakudha Kaccāyana … Sañdžaya Belaṭṭhiputte … džainista Nātaputte v debati, ko se je izvijal, vodil pogovor stran, kazal jezo, sovraštvo in zagrenjenost. Ampak, ko je gospod Gotama vedno znova odgovarjal na žalitve, napaden z nevljudnim potekom govora, se je barva njegove kože posvetlila in se je njegov obraz razvedril, kar se pričakuje za nekoga, ki je popoln in popolno prebujen. In sedaj, gospod Gotama, odhajamo. Zaposleni smo in moramo veliko postoriti.”

“Sedaj je čas, Aggivessana, napravi kar misliš, da je ustrezno.”

Potem je Saccaka, sin džainista, navdušen in vesel besed Blaženega, vstal iz svojega sedeža in odšel.