(MN 31) Cūḷagosinga Sutta – Kratko učenje v Gosingi
1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Nādiki, v hiši iz opek.
2. Takrat so častiti Anuruddha, častiti Nandiya in častiti Kimbila živeli v parku dreves sāla , Gosinga.
3. Ko je bil večer, je Blaženi prišel iz samote in odšel v park dreves sāla , Gosinga. Skrbnik parka je videl prihajati Blaženega v daljavi in mu je rekel: “Ne vstopi v ta park, asket. Tukaj trije pripadniki naroda iščejo svoje lastno dobro. Ne moti jih.”
4. Častiti Anuruddha je slišal skrbnika parka govoriti z Blaženim, zato je skrbniku rekel: “Prijatelj, skrbnik parka, ne puščaj Blaženega pred parkom. To je naš učitelj, Blaženi, ki je prišel.” Potem je častiti Anuruddha odšel do častitega Nandiya in častitega Kimbila in jima rekel: “Pridita ven, častita gospoda, pridita ven! Naš učitelj, Blaženi, je prišel.”
(ŽIVLJENJE V SKUPNOSTI TREH)
5. Vsi trije so odšli, da bi srečali Blaženega. Eden je vzel njegovo skledo in zunanje oblačilo, eden je pripravil sedež in eden pripravil vodo za umivanje nog. Blaženi je sedel na pripravljen sedež in si umil noge. Častiti so se poklonili Blaženemu in sedli ob stran. Ko so sedeli, jim je Blaženi rekel: “Upam, da ste vsi dobro, Anuruddha, upam da vam je udobno, upam, da nimate nobenih težav pri pridobivanju darovane hrane.”
“Nam je dobro, Blaženi, nam je udobno in nimamo nobenih težav pri pridobivanju darovane hrane.”
6. “Upam, Anuruddha, da živite v slogi, v medsebojnem spoštovanju, brez pričkanja, da ste združeni kakor mleko in voda, da gledate eden drugega s prijaznimi očmi.”
“Zagotovo, častiti gospod, mi živimo v slogi, z medsebojnim spoštovanjem, brez pričkanja, združeni kakor mleko in voda in gledamo eden drugega s prijaznimi očmi.”
“Ampak, Anuruddha, kako potemtakem živite?”
7. “Častiti gospod, glede tega, jaz mislim tako: ‘To je dobiček zame, to je zelo velik dobiček zame, da živim s takšnimi tovariši v svetem življenju.’ Jaz vzdržujem telesna dejanja z dobrohotnostjo do častitih, tako javno kot zasebno. Jaz vzdržujem govorna dejanja z dobrohotnostjo do njih, tako javno kot zasebno. Jaz vzdržujem umska dejanja z dobrohotnostjo do njih, tako javno kot zasebno. Jaz mislim: ‘Kako ne bi dal na stran tisto, kar hočem sam narediti in bi naredil tisto, kar želijo ti častiti?’ Potem sem dal na stran tisto, kar sem hotel sam narediti in naredil tisto, kar so želeli ti častiti. Mi smo različni v telesu, častiti gospod, vendar enotni v srcu.”
Častiti Nandiya in častiti Kimbila sta vsak govorila enako in dodala: “Tako, častiti gospod, mi živimo v slogi, z medsebojnim spoštovanjem, brez pričkanja, združeni kakor mleko in voda in gledamo eden na drugega s prijaznimi očmi.”
8. “Dobro, dobro, Anuruddha. Upam, da vsi bivate prizadevni, goreči in odločni.”
“Zagotovo, častiti gospod, mi bivamo prizadevni, goreči in odločni.”
“Ampak, Anuruddha, kako bivate na tak način?”
9. “Častiti gospod, glede tega: kdor se od nas prvi vrne iz vasi z miloščinsko hrano, pripravi sedeže, pripravi vodo za pitje in pomivanje in postavi posodo za odpadke na svoje mesto. Kdor se od nas vrne zadnji, poje karkoli je ostalo, če to želi. Drugače hrano odvrže tja, kjer ni zelenja ali jo spusti v vodo, kjer ni življenja. On odstrani sedeže in vodo za pitje in pomivanje. Ko pomije posodo za odpadke, jo odstrani in pomete jedilnico. Kdor opazi, da je v posodah za pitje, za pomivanje ali za latrino malo vode ali jo je zmanjkalo, poskrbi za novo vodo. Če je to zanj pretežko, pokliče nekoga drugega z znakom roke, da skupaj prineseta vodo, vendar zaradi tega ne prekinemo tišine in ne začnemo govoriti. Vsakih pet dni pa sedimo skupaj vso noč in razpravljamo o Dhammi. Tako bivamo prizadevni, goreči in odločni.”
(DOSEGA NEOBIČAJNIH STANJ)
10. “Dobro, dobro, Anuruddha. Ko bivate tako prizadevni, goreči in odločni, ali ste dosegli kakršnokoli neobičajno stanje, razliko v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih, udobno bivanje?”
“Kako da ne, častiti gospod? Tako, častiti gospod, kadarkoli hočemo, popolnoma odmaknjeni od čutnosti, odmaknjeni od slabih stanj, vstopimo in bivamo v prvi stopnji zbranosti, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. Častiti gospod, to je neobičajno stanje, razlika v vednosti in viziji, ki je vredno plemenitih, udobno bivanje, ki smo ga dosegli, ko smo bivali prizadevni, goreči in odločni.”
11-13. “Dobro, dobro, Anuruddha. Ampak, ali je tu katerokoli drugo neobičajno stanje, razlika v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih, udobno bivanje, ki ste ga dosegli z obvladanjem tega bivanja, da ste to bivanje umirili?”
“Kako da ne, častiti gospod? Tako, častiti gospod, kadarkoli hočemo, z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopimo in bivamo v drugi stopnji zbranosti … Z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva … mi vstopimo in bivamo v tretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … mi vstopimo in bivamo v četrti stopnji zbranosti … Častiti gospod, to je še eno neobičajno stanje, razlika v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih, udobno bivanje, ki smo ga dosegli, ko smo bivali prizadevni, goreči in odločni, kar smo dosegli z obvladovanjem tega predhodnega bivanja, da smo to bivanje umirili.”
14. “Dobro, dobro, Anuruddha. Ampak, ali je tu katerokoli drugo neobičajno stanje … ki ste ga dosegli z obvladovanjem tega bivanja, da ste to bivanje umirili?”
“Kako da ne, častiti gospod? Tako, častiti gospod, kadarkoli hočemo s popolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnih vplivov, z nepozornostjo do zaznav različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ vstopimo in bivamo v področju neskončnega prostora. Častiti gospod, to je še eno neobičajno stanje … kar smo dosegli z obvladovanjem predhodnega bivanja, da smo to bivanje umirili.”
15-17. “Dobro, dobro, Anuruddha. Ampak, ali je tu katerokoli drugo neobičajno stanje … ki ste ga dosegli z obvladovanjem predhodnega bivanja, da ste to bivanje umirili?”
“Kako da ne, častiti gospod? Tako, častiti gospod, kadarkoli hočemo, s popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavest je neskončna,’ vstopimo in bivamo v področju neskončne zavesti … S popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, z zavedanjem, da ‘tam ni nič,’ vstopimo in bivamo v področju ničnosti … S popolnim obvladanjem temelja ničnosti, vstopimo in bivamo v področju niti zaznavanja niti nezaznavanja. Častiti gospod, to je še eno neobičajno stanje … kar smo dosegli z obvladovanjem predhodnega bivanja, da smo to bivanje umirili.”
18. “Dobro, dobro, Anuruddha. Ampak, ali je tu katerokoli drugo neobičajno stanje, razlika v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih, udobno bivanje, ki ste ga dosegli z obvladanjem tega bivanja, da ste to bivanje umirili?”
“Kako da ne, častiti gospod? Tako, častiti gospod, kadarkoli hočemo, s popolnim obvladanjem področja niti zaznavanja niti nezaznavanja, vstopimo in bivamo v prenehanju zaznavanja in čutenja. In naši vplivi so uničeni, ko gledamo z modrostjo. Častiti gospod, to je še eno neobičajno stanje, razlika v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih, udobno bivanje, ki smo ga dosegli, ko smo bivali prizadevni, goreči in odločni, kar smo dosegli z obvladovanjem predhodnega bivanja, da smo to bivanje umirili. In, častiti gospod, mi ne vidimo nobenega drugega udobnega bivanja, ki je višje ali bolj popolno, kot je to.”
“Dobro, dobro, Anuruddha. Ne obstaja drugega udobnega bivanja, višjega in bolj popolnega, kot je to.”
19. Ko je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil častitega Anuruddho, častitega Nandiya in častitega Kimbila z govorom o Dhammi, je vstal iz svojega sedeža in odšel.
20. Ko so spremili Blaženega del poti in se spet obrnili nazaj, sta častiti Nandiya in častiti Kimbila vprašala častitega Anuruddho: “Ali smo kdaj poročali častitemu Anuruddhi, da smo pridobili ta stanja in dosežke, da nam Anuruddha, v prisotnosti Blaženega, pripišete uničenje vplivov?”
“Častiti mi niso nikoli poročali, da so pridobili ta stanja in dosežke. Vendar, z obkrožitvijo src častitih s svojim lastnim srcem vem, da so pridobili ta stanja in dosežke. In božanstva so mi prav tako poročala: ‘Ti častiti so pridobili ta stanja in dosežke.’ Potem sem to razložil, ko me je Blaženi direktno vprašal.”
(DOBITEK, BLAGOSTANJE IN SREČA ZA MNOGE)
21. Potem je demon Dīgha Paradžana odšel do Blaženega. Ko se je poklonil Blaženemu, je stopil na stran in rekel: “To je dobitek za Vadžije, častiti gospod, velik dobitek za vadžijske ljudi, da Tathāgata, popoln in popolno prebujen prebiva med njimi in temi tremi pripadniki naroda, častitim Anuruddho, častitim Nandiyo in častitim Kimbilo!” Ko so slišali ta vzklik demona Dīgha Paradžane, so božanstva zemlje vzkliknila: “To je dobitek za Vadžije, velik dobitek za vadžijske ljudi, da Tathāgata, popoln in popolno prebujen prebiva med njimi in temi tremi pripadniki naroda, častitim Anuruddho, častitim Nandiyo in častitim Kimbilo!” Ko so slišali vzklik božanstev zemlje, so božanstva nebes Štirih velikih kraljev … božanstva nebes Triintridesetih … božanstva Yāma … božanstva nebes Tusita … božanstva, ki uživajo v svojem ustvarjanju … božanstva, ki uživajo v ustvarjanju drugih … božanstva Brahmovega spremstva, vzkliknila: “To je dobitek za Vadžije, velik dobitek za vadžijske ljudi, da Tathāgata, popoln in popolno prebujen prebiva med njimi in temi tremi pripadniki naroda, častitim Anuruddho, častitim Nandiyo in častitim Kimbilo!” Tako so ta trenutek, v tem hipu, ti častiti postali poznani zelo daleč, tja do Brahmovega sveta.
22. [Blaženi je rekel:] “Tako je to, Dīgha, tako je to! In če bi se jih narod, iz katerega so ti trije pripadniki odšli naprej od doma v brezdomstvo spomnil z zaupanjem v srcu, bi to vodilo do blagostanja in sreče za ta narod za dolgo časa. In če se ugledne osebe naroda, iz katerega so ti trije pripadniki odšli … vasi, iz katere so odšli … mesta, iz katerega so odšli … velemesta, iz katerega so odšli … dežele, iz katere so ti trije pripadniki odšli od doma v brezdomstvo spomnijo z zaupanjem v srcu, bi to vodilo do blagostanja in sreče za to državo za dolgo časa. Če bi se vsi kšatriji spomnili teh treh pripadnikov naroda z zaupanjem v srcu, bi to vodilo do blagostanja in sreče kšatrij za dolgo časa. Če bi se vsi brahmani … vsi vaišji… vsi šudre spomnili teh treh pripadnikov naroda z zaupanjem v srcu, bi to vodilo do blagostanja in sreče šuder za dolgo časa. Če bi si svet s svojimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, svojimi princi in svojim ljudstvom, spomnil teh treh pripadnikov naroda z zaupanjem v srcu, bi to vodilo do blagostanja in sreče sveta za dolgo časa. Glej, Dīgha, kako ti trije pripadniki naroda prakticirajo za dobrobit in srečo mnogih, iz milosti za svet, za korist, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.”
To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Demon Dīgha Paradžana je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.
vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009 prevod: Bojan Božič / maj 2024