(MN 11) Cūḷasīhanāda Sutta – Kratko učenje o levjem rjovenju

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, samo tukaj je asket, samo tukaj je drugi asket, samo tukaj je tretji asket, samo tukaj je četrti asket. Nauki drugih so brez asketov: tako bi moralo z razlogom rjoveti vaše levje rjovenje.[1]

3. Možno je, menihi, da popotniki drugih narodov vprašajo: ‘Ampak na osnovi moči česa [argumenta] ali s pomočjo koga [avtoritete] častiti to trdijo?’ Popotnikom drugih narodov, ki tako vprašajo, se lahko odgovori: ‘Prijatelji, štiri stvari nam je razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Ko jih vidimo v sebi, pravimo: “Samo tukaj je asket, samo tukaj je drugi asket, samo tukaj je tretji asket, samo tukaj je četrti asket. Nauki drugih so brez asketov.” Kaj so te štiri stvari? Mi imamo zaupanje v učitelja, zaupanje v Dhammo, izpolnili smo vodila in naši tovariši v Dhammi so nam dragi in prijetni, pa če so laiki ali pa tisti, ki so šli naprej. To so štiri stvari, ki nam jih je razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, ko vidi v nas to, kar reče.’

(POGOJI ZA DOSEGO CILJA)

4. Možno je, menihi, da ti popotniki drugih narodov rečejo: ‘Prijatelji, tudi mi imamo zaupanje v učitelja, to je, v našega učitelja. Tudi mi imamo zaupanje v Dhammo, to je, v našo Dhammo. Tudi mi smo izpolnili vodila, to je, naša vodila. In naši tovariši v Dhammi so nam tudi dragi in prijetni, pa če so laiki ali pa tisti, ki so šli naprej. Kakšna je tu razlika, prijatelji, kakšno je neskladje, kakšna je razlika med vami in nami?’

5. Popotnikom drugih narodov, ki tako vprašajo, se lahko odgovori: ‘Kako torej, prijatelji, je cilj eden ali jih je več?’ Da bi odgovorili pravilno, bi popotniki drugih narodov odgovorili: ‘Prijatelji, cilj je eden in ne več njih.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom poželenja ali za tistega, ki je brez poželenja?’ Da bi odgovorili pravilno, bi popotniki drugih narodov odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki je brez poželenja, ne za tistega, ki je pod vplivom poželenja.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom odpora ali za tistega, ki je brez odpora?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki je brez odpora, ne za tistega, ki je pod vplivom odpora.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom zablode ali za tistega, ki je brez zablode?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki ni pod vplivom zablode, ne za tistega, ki je pod vplivom zablode.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom želje ali za tistega, ki nima želje?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki nima želje in ne za tistega, ki ima željo.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom predpostavke ali za tistega, ki je brez predpostavke?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki je brez predpostavke, ne za tistega, ki je s predpostavko.’ -‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pameteni ali za tistega, ki je neumen?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki je pameten, ne za tistega ki je neumen.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki podpira in nasprotuje ali za tistega, ki ne podpira in ne nasprotuje?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki ne podpira in ne nasprotuje, ne za tistega, ki podpira in nasprotuje.’[2] - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki se veseli in uživa v iluzijah ali za tistega, ki se ne veseli in ne uživa v iluzijah?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki se ne veseli in ne uživa v iluzijah, ne za tistega, ki uživa v iluzijah.’

(POGLED BITNOSTI IN POGLED NEBITNOSTI)

6. Menihi, obstajata dva pogleda: pogled bitnosti in pogled nebitnosti. Vsi asketi ali brahmani, ki se sklicujejo na pogled bitnosti, privzamejo pogled bitnosti, sprejmejo pogled bitnosti, so nasprotni pogledu nebitnosti. Vsi asketi ali brahmani, ki se sklicujejo na pogled nebitnosti, privzamejo pogled nebitnosti, sprejmejo pogled nebitnosti, nasprotujejo pogledu bitnosti.

7. Na vse askete ali brahmane, ki ne razumejo kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru teh dveh pogledov, vpliva poželenje, vpliva sovraštvo, vpliva zabloda, vpliva želja, vpliva predpostavka, so brez vizije, pritrjujejo in nasprotujejo in so navdušeni in uživajo v obsedenosti. Oni niso osvobojeni rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa. Pravim, da niso osvobojeni neprijetnosti.

8. Vsi asketi ali brahmani, ki razumejo kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru teh dveh pogledov, so brez poželenja, brez sovraštva, brez zablode, brez želje, brez predpostavke, z vizijo, niso vdani pritrjevanju in nasprotovanju in niso navdušeni in ne uživajo v obsedenosti. Osvobojeni so rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa. Pravim, osvobojeni so neprijetnosti.

(ŠTIRI VRSTE PREDPOSTAVK)

9. Menihi, obstajajo štiri vrste predpostavk. Katere štiri? Predpostavke čutnosti, predpostavke pogledov, predpostavke morale in običajev in predpostavke ideje o sebstvu.

10. Čeprav nekateri asketi in brahmani trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk, oni povsem ne opišejo popolnega razumevanja vseh vrst predpostavk. Oni opišejo popolno razumevanje predpostavk čutnosti, brez opisovanja popolnega razumevanja predpostavk pogledov, predpostavk morale in običajev in predpostavk ideje o sebstvu. Zakaj je tako? Ti dobri asketi in brahmani ne razumejo treh stopenj predpostavk, kot dejansko so. Zato, čeprav trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk, opišejo samo predpostavke čutnosti in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavk pogledov, predpostavk morale in običajev in predpostavk ideje o sebstvu.

11. Čeprav nekateri asketi in brahmani trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk … opišejo popolno razumevanje predpostavk čutnosti in predpostavk pogledov in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavk morale in običajev in predpostavk ideje o sebstvu. Zakaj je tako? Oni ne razumejo dveh stopenj … zato oni opišejo samo popolno razumevanje predpostavk čutnosti in predpostavk pogledov in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavk morale in običajev in predpostavk ideje o sebstvu.

12. Čeprav nekateri asketi in brahmani trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk … opišejo popolno razumevanje predpostavk čutnosti, predpostavk pogledov in predpostavk morale in običajev in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavk ideje o sebstvu. Oni ne razumejo ene stopnje … zato opišejo samo popolno razumevanje predpostavk čutnosti, predpostavk pogledov in predpostavk morale in običajev in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavk ideje o sebstvu.

13. Menihi, v takšni Dhammi in disciplini je razumljivo, da zaupanje v učitelja ni pravilno usmerjeno, da zaupanje v Dhammo ni pravilno usmerjeno, da izpolnitev moralnih predpisov ni pravilno usmerjeno in da naklonjenost med tovariši v Dhammi ni pravilno usmerjena. Zakaj je tako? Ker takrat, ko sta Dhamma in disciplina slabo razglašeni in slabo razloženi, ne osvobajata, ne vodita k miru, ko ju razlaga nekdo, ki ni popolno prebujen.

14. Menihi, ko Tathāgata, izpopolnjen in popolno prebujen trdi, da razlaga popolno razumevanje vseh vrst predpostavk, on dovršeno opiše popolno razumevanje vseh vrst predpostavk: on opiše popolno razumevanje predpostavk čutnosti, predpostavk pogledov, predpostavk morale in običajev in predpostavk ideje o sebstvu.

15. Menihi, v takšni Dhammi in disciplini je razumljivo, da je zaupanje v učitelja pravilno usmerjeno, da je zaupanje v Dhammo pravilno usmerjeno, da je izpolnitev moralnih predpisov pravilno usmerjena in da je naklonjenost med tovariši v Dhammi pravilno usmerjena. Zakaj je tako? Ker takrat, ko sta Dhamma in disciplina dobro razglašeni in dobro razloženi, sta osvobajajoči, vodita k miru, ko ju razlaga nekdo, ki je popolno prebujen.

(IZVOR PREDPOSTAVK)

16. Ali te štiri vrste predpostavk imajo to, kar je njihov izvor, kar je njihovo poreklo, iz česa so rojene in nastale?

Te štiri vrste predpostavk imajo željo za svoj izvor, željo za svoje poreklo, rojene in nastale so iz želje. Kaj ima želja za svoj izvor … ? Želja ima občutek za svoj izvor … Kaj ima občutek za svoj izvor … ? Občutek ima dotik za svoj izvor … Kaj ima dotik za svoj izvor … ? Dotik ima šest področij za svoj izvor … Kaj ima šest področij za svoj izvor … ? Šest področij ima ime-in-snov za svoj izvor … Kaj ima ime-in-snov za svoj izvor … ? Ime-in-snov ima zavest za svoj izvor … Kaj ima zavest za svoj izvor … ? Zavest ima tvorbe za svoj izvor … Kaj imajo tvorbe za svoj izvor … ? Tvorbe imajo nevednost za svoj izvor, nevednost za svoje poreklo, one so rojene in nastale iz nevednosti.

17. Menihi, ko je v menihu nevednost opuščena in se pojavi prava vednost, potem s prenehanjem nevednosti in pojavom prave vednosti v njem ni več predpostavk užitka, ni več predpostavk pogledov, ni več predpostavk morale in običajev, ni več predpostavk ideje o sebstvu. Ko v njem ni predpostavk, ni zmeden. Ko ni zmeden, sam doseže ugasnitev. On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno narediti je narejeno, nič več ni prihoda v katerokoli stanje.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

Opombe

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2024