(MN 18) Madhupiṇḍika Sutta – Medena krogla

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kapilavatthu v deželi Sakya, v Nigrodhovem parku.

2. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo posodo in zunanje oblačilo in odšel v Kapilavatthu po hrano. Ko je hodil po hrano v Kapilavatthuju in se vrnil iz hoje po miloščinsko hrano, ko je pojedel, je odšel do velikega gozda, kjer je bival. Tam je sedel ob vznožje mlade bengalske kutine, da bi prebil dan.

3. Sakyan Daṇḍapāni je po svojem sprehodu tudi odšel v veliki gozd. Ko je vstopil vanj, je odšel do mlade bengalske kutine, kjer je bil Blaženi. Z njim je izmenjal pozdrave in ko je bil vljudnosten in družaben pogovor končan, se je postavil na stran, se oprl na svojo palico, ter vprašal Blaženega: “Kaj asket trdi, kaj on uči?”

(UČENJE BUDDHE)

4. “Prijatelj, jaz trdim in učim svoje učenje na takšen način, da se ne prepiraš s slehernim v svetu z njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, v tej generaciji z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi. Na takšen način, da se zaznave nič več ne nahajajo prikrite v brahmanu, ki biva ločen od čutnosti, brez zmedenosti, odrezan od skrbi, brez želje po katerikoli vrsti bitnosti.”

5. Ko je bilo to rečeno, je Sakyan Daṇḍapāni zmajal z glavo, premaknil svoj jezik in dvignil svoje obrvi, dokler njegovo čelo ni bilo nagubano v treh gubah. Nato je, opirajoč se na svojo palico, odšel.

6. Ko je bil večer, je Blaženi vstal iz samote in odšel v Nigrodhov park. Tam je sedel na sedež, ki je bil pripravljen zanj in povedal menihom, kaj se je zgodilo. Nek menih je vprašal Blaženega:

7. “Toda, častiti gospod, kako Blaženi trdi in uči [svoje učenje] na tak način, da se ne prepira s slehernim v svetu z njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, v tej generaciji z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi? In kako to, častiti gospod, da Blaženi ni nič več podvržen zaznavam, da je brahman, ki biva ločen od čutnosti, brez zmedenosti, skrbi in brez želje po katerikoli vrsti bitnosti?”

8. Menihi, glede na vzrok, zaznave in koncepti obsedajo človeka. Če se ne najde nič od tega, v čemer bi našli veselje, ga sprejeli in se ga držali, je to konec osnovnih nagnjenj do poželenja, osnovnih nagnjenj do odpora, osnovnih nagnjenj do pogledov, osnovnih nagnjenj do dvoma, osnovnih nagnjenj do samoljubja, osnovnih nagnjenj do želje po bitnosti, osnovnih nagnjenj do nevednosti. To je konec zatekanja k palicam in orožju, k pretepom, sporom, prepiru, obtoževanju, zlobnemu govorjenju in lažnivemu govoru. Tukaj vsa slaba stanja izginejo, brez ostanka.”

10. Kmalu za tem, ko je Blaženi odšel, so menihi menili: “Prijatelji, Blaženi se je dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, ko je podal kratek povzetek, brez razlage natančnega pomena. Sedaj, kdo bo to natančno razložil?” Potem so ugotovili: “Častitega Mahā Kaccāno je učitelj hvalil in so ga cenili njegovi modri tovariši v svetem življenju. On je sposoben razložiti natančen pomen. Kaj če bi šli do njega in ga vprašali o natančnem pomenu.”

11. Potem so menihi odšli do častitega Mahā Kaccāne in izmenjali pozdrave z njim. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli na stran in mu povedali, kaj se je zgodilo in dodali: “Naj nam častiti Mahā Kaccāna to razloži.”

(RAZLAGA MAHᾹ KACCᾹNE)

12. [Častiti Mahā Kaccāna je odgovoril:] “Prijatelji, to je tako kot človek, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, misli, da se srčevino lahko najde med vejami in listi velikega drevesa, ki stoji in poseduje v sebi srčevino, potem ko je prezrl korenine in deblo. In tako je tudi z vami, častiti gospodje, ko menite, da bi me morali vprašati o pomenu tega, potem ko ste prezrli Blaženega, ko ste se osebno srečali z učiteljem. Glede vednosti, Blaženi ve, videnja, on vidi. On je vizija, on je znanje, on je Dhamma, on je sveti. On je ta, ki govori, ki razglaša, je razlagalec pomena, je podeljevalec nesmrtnosti, gospodar Dhamme, Tathāgata. Takrat je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega o pomenu. Kot vam pove, tako si bi morali to zapomniti.”

13. “Gotovo, prijatelj Kaccāna, ko ve, Blaženi ve, ko vidi, on vidi. On je vizija … Tathāgata. To je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega po pomenu. Kot nam pove, tako si bi morali to tudi zapomniti. Vendarle, častiti Mahā Kaccāna je hvaljen od učitelja in cenjen od svojih modrih tovarišev v svetem življenju. Častiti Mahā Kaccāna je sposoben razložiti natančen pomen tega povzetka, ki ga je na kratko podal Blaženi, ne da bi razložil natančen pomen. Naj ga častiti Mahā Kaccāna razloži, in naj mu ne bo to nadležno.”

14. “Potem poslušajte, prijatelji, in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, prijatelj,” so odgovorili menihi. Častiti Mahā Kaccāna je rekel:

15. “Prijatelji, ko se je Blaženi dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, potem ko je na kratko podal povzetek, brez razlage natančnega pomena, to je: ‘Menihi, glede na vzrok, zaznave in koncepti obsedajo človeka. Če se ne najde nič od tega, v čemer bi našli veselje, ga sprejeli in se ga držali, je to konec osnovnih nagnjenj do poželenja, osnovnih nagnjenj do odpora, osnovnih nagnjenj do pogledov, osnovnih nagnjenj do dvoma, osnovnih nagnjenj do samoljubja, osnovnih nagnjenj do želje po bitnosti, osnovnih nagnjenj do nevednosti. To je konec zatekanja k palicam in orožju, k pretepom, sporom, prepiru, obtoževanju, zlobnemu govorjenju in lažnivemu govoru. Tukaj vsa slaba stanja izginejo brez ostanka,’ tako razumem podroben pomen tega, kot sledi:

16. “Zaradi očesa in objekta, pride do zavesti očesa. Srečanje teh treh je dotik. Dotiku pogojuje občutek. Kar nekdo čuti, to zaznava. Kar zaznava, o tem potem misli. Kar misli, to obseda njegovo srce. Obsedenost je vzrok, skozi katerega zaznave in koncepti napadajo človeka z ozirom na pretekle, prihodnje in sedanje objekte, spoznane z očmi.

Zaradi ušesa in zvoka… Zaradi nosu in vonja … Zaradi jezika in okusa … Zaradi telesa in otipljivosti … Zaradi uma in misli, se pojavi zavest uma. Srečanje teh treh je dotik. Dotiku pogojuje občutek. Kar nekdo čuti, to zaznava. Kar zaznava, o tem potem misli. Kar misli, to obseda njegovo srce. Obsedenost je vzrok, skozi katerega zaznave in koncepti napadajo človeka z ozirom na pretekle, prihodnje in sedanje objekte, spoznane skozi srce.

17. Ko je tam oko, objekt in zavest očesa, je mogoče pokazati na dotik. Ko je tam dotik, je mogoče pokazati na občutek. Ko je tam občutek, je mogoče pokazati na zaznavo. Ko je tam zaznava, je mogoče pokazati na razmišljanje. Ko je tam razmišljanje, je mogoče pokazati na zaznave in koncepte, ki napadajo človeka.

Ko je tam uho, zvok in zavest ušesa … Ko je tam nos, vonj in zavest nosu … Ko je tam jezik, okus in zavest jezika … Ko je tam telo, otipljivost in zavest telesa … Ko je tam um, pojav in zavest uma … je mogoče pokazati na zaznave in koncepte, ki napadajo človeka.

18. Ko tam ni očesa, ne objekta, ne zavesti očesa, je nemogoče pokazati na dotik. Ko tam ni dotika, je nemogoče pokazati na občutek. Ko tam ni občutka, je nemogoče pokazati na zaznavo. Ko ni zaznave, je nemogoče pokazati na razmišljanje. Ko tam ni razmišljanja, ni mogoče pokazati na zaznave in koncepte, ki napadajo človeka.

Ko tam ni ušesa, ne zvoka, ne zavesti ušesa … Ko tam ni nosu, ne vonja in ne zavesti nosa … Ko tam ni jezika, ne okusa in zavesti jezika … Ko tam ni telesa, ne otipljivosti in ne zavesti telesa … Ko tam ni uma, ne pojava in ne zavesti uma … ni mogoče pokazati na zaznave in koncepte, ki napadajo človeka.

19. Prijatelji, Blaženi se je dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, potem ko je na kratko podal povzetek, brez razlage natančnega pomena, to je: ‘Menihi, glede na vzrok, zaznave in koncepti obsedajo človeka. Če se ne najde nič od tega, v čemer bi našli veselje, ga sprejeli in se ga držali, je to konec osnovnih nagnjenj do poželenja, osnovnih nagnjenj do odpora, osnovnih nagnjenj do pogledov, osnovnih nagnjenj do dvoma, osnovnih nagnjenj do samoljubja, osnovnih nagnjenj do želje po bitnosti, osnovnih nagnjenj do nevednosti. To je konec zatekanja k palicam in orožju, k pretepom, sporom, prepiru, obtoževanju, zlobnemu govorjenju in lažnivemu govoru. Tukaj vsa slaba stanja izginejo, brez ostanka,’ jaz razumem podroben pomen tega povzetka. Sedaj, prijatelji, če želite, pojdite do Blaženega in ga vprašajte o pomenu tega. Kot vam Blaženi razloži, tako bi si morali to zapomniti.”

20. Potem so se menihi, navdušeni in veseli besed častitega Mahā Kaccāne, dvignili iz svojih sedežev in odšli do Blaženega. Ko so se mu poklonili, so sedli na stran in Blaženemu povedali vse, kar se je dogodilo, ko jih je zapustil in dodali: “Potem, častiti gospod, smo odšli do častitega Mahā Kaccāna in ga vprašali o pomenu. Častiti Mahā Kaccāna nam je razložil pomen s temi besedami, izjavami in frazami.”

21. “Mahā Kaccāna je pameten, menihi, Mahā Kaccāna je zelo moder. Če bi me vprašali po pomenu tega, bi vam jaz to razložil na isti način, kot vam je Mahā Kaccāna. Takšen je pomen in vi bi si morali to zapomniti.”

(PRISPODOBA MEDENE KROGLE)

22. Ko je bilo to rečeno, je častiti Ᾱnanda rekel Blaženemu: “Častiti gospod, kot če bi mož, izčrpan z lakoto in šibkostjo naletel na medeno kroglo,[1] in bi med njenim uživanjem našel sladek, prijeten okus. Tako tudi, častiti gospod, bi vsak sposobno misleči menih med preiskovanjem z modrostjo pomena tega učenja o Dhammi, našel zadovoljstvo in zaupanje srca. Častiti gospod, kakšno je ime tega učenja o Dhammi?”

“Ᾱnanda, to učenje o Dhammi si lahko zapomniš kot ‘Učenje medene krogle.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2024