(MN 17) Vanapattha Sutta – Goščava pragozda

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, podal vam bom učenje o goščavi pragozda[1]. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

3. “Menihi, menih živi v goščavi pragozda. Ko živi tam, njegova neutrjena pozornost ne postane utrjena, njegovo nezbrano srce ne postane zbrano, njegovi neuničeni vplivi ne pridejo do uničenja, on ne doseže nedosegljive najvišje varnosti pred vezanostjo; in tudi potrebščine za življenje, ki bi jih ta, ki je šel živet sveto življenje moral pridobiti – obleko, miloščinsko hrano, prostor za počitek in medicinske potrebščine – je težko pridobiti. Menih naj premisli: ‘Jaz živim v tej goščavi pragozda. Ko živim tukaj, moja neutrjena pozornost ne postane utrjena … nisem dosegel nedosegljive najvišje varnosti pred vezanostjo; in tudi potrebščine za življenje … je težko pridobiti.’ Ta menih bi moral še to isto noč ali ta dan oditi iz goščave pragozda; on tam ne bi smel več prebivati.

4. Menihi, menih živi v goščavi pragozda. Ko živi tam, njegova neutrjena pozornost ne postane utrjena, njegovo nezbrano srce ne postane zbrano, njegovi neuničeni vplivi ne pridejo do uničenja, on ne doseže nedosegljive najvišje varnosti pred vezanostjo; vendar, potrebščine za življenje, ki bi jih ta, ki je šel živet sveto življenje … je z lahkoto pridobiti. Menih naj premisli: ‘Jaz živim v tej goščavi pragozda. Ko živim tukaj, moja neutrjena pozornost ne postane utrjena … nisem dosegel nedosegljive najvišje varnosti pred vezanostjo; vendar potrebščine za življenje, ki bi jih ta, ki je šel živet sveto življenje … je z lahkoto pridobiti. Ampak, jaz nisem šel od doma v brezdomstvo zaradi obleke, miloščinske hrane, prostora za počitek in medicinskih potrebščin. Še več, ko živim tukaj, moja neutrjena pozornost ne postane utrjena … nisem dosegel nedosegljive najvišje varnosti pred vezanostjo.’ Ko tako premisli, bi ta menih moral oditi iz te goščave pragozda; on tam ne bi smel več prebivati.

5. Menihi, menih živi v goščavi pragozda. Ko živi tam, njegova neutrjena pozornost postane utrjena, njegovo nezbrano srce postane zbrano, njegovi neuničeni vplivi pridejo do uničenja, on doseže nedosegljivo najvišjo varnost pred vezanostjo; vendar potrebščine za življenje, ki bi jih ta, ki je šel živet sveto življenje moral pridobiti – obleke, miloščinska hrana, prostor za počitek in medicinske potrebščine – je težko pridobiti. Menih naj premisli: ‘Jaz živim v tej goščavi pragozda. Ko živim tukaj, moja neutrjena pozornost postane utrjena … dosegel sem nedosegljivo najvišjo varnost pred vezanostjo; vendar, potrebščine za življenje … je težko pridobiti. Ampak, jaz nisem šel od doma v brezdomstvo zaradi oblek, miloščinske hrane, prostora za počitek in medicinskih potrebščin. Še več, ko živim tukaj, moja neutrjena pozornost postane utrjena … dosegel sem nedosegljivo najvišjo varnost pred vezanostjo.’ Ko tako premisli, bi ta menih moral nadaljevati z življenjem v tej goščavi pragozda; on ne bi smel oditi.

6. Menihi, menih živi v goščavi pragozda. Ko živi tam, njegova neutrjena pozornost postane utrjena, njegovo nezbrano srce postane zbrano, njegovi neuničeni vplivi pridejo do uničenja, on doseže nedosegljivo najvišjo varnost pred vezanostjo; in tudi potrebščine za življenje, ki bi jih ta, ki je šel živet sveto življenje moral pridobiti – obleko, miloščinsko hrano, prostor za počitek in medicinske potrebščine – je z lahkoto pridobiti. Menih naj premisli: ‘Jaz živim v tej goščavi pragozda. Ko živim tukaj, moja neutrjena pozornost postane utrjena … dosegel sem nedosegljivo najvišjo varnosti pred vezanostjo; vendar, potrebščine za življenje … je z lahkoto pridobiti.’ Ta menih bi moral nadaljevati s prebivanjem v tej goščavi pragozda tako dolgo, kot mu traja življenje; on ne bi smel oditi.

7-10. Menihi, menih živi v odvisnosti od določene vasi … [1]

11-14. Menihi, menih živi v odvisnosti od določenega mesta …

15-18. Menihi, menih živi v odvisnosti od določenega večjega mesta …

19-22. Menihi, menih živi v odvisnosti od določene države …

23. Menihi, menih živi v odvisnosti od določenega posameznika … (kot v §3) … Ta menih bi moral še to isto noč ali ta dan oditi od njega, ne da bi se od njega poslovil; njemu ne bi smel več slediti.

24. Menihi, menih živi v odvisnosti od določenega posameznika… (kot v §4) … Ko tako premisli, bi ta menih moral oditi od njega, ko bi se od njega poslovil[2]; njemu ne bi smel več slediti.

25. Menihi, menih živi v odvisnosti od določenega posameznika … (kot v §5) … Ko tako premisli, bi ta menih moral še vedno slediti njemu; on naj ne bi odšel od njega.

26. Menihi, menih živi v odvisnosti od določenega posameznika … (kot v §6) … Ko tako premisli, bi ta menih moral še vedno slediti njemu do konca življenja; on naj ne bi odšel od njega, celo če mu je rečeno, da naj gre stran.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe

[1] Isti vzorec se uporabi v §§7-22 za vas, mesto, večje mesto in državo.

[2] Predvideva se, da menih živi pri učitelju ali laičnemu podporniku, ki mu zagotavlja potrebščine za življenje. Spodobnost zahteva, da se menih poslovi, preden odide.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2015, rev. oktober 2022

 

(C) SloTheravada, 2022

Zadnje novice

Učenja gvardijana samostana