(MN 43) Mahāvedalla Sutta – Več pojasnil

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Na večer je častiti Mahā Koṭṭhita vstal iz samote, odšel do častitega Sāriputte in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten in družaben pogovor končan je sedel na stran in rekel častitemu Sāriputti:

(MODROST)

2. “‘Ta, ki ni moder, ta, ki ni moder’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo to rečeno, ‘Ta, ki ni moder’?”

“‘Nekdo ne razume modro, nekdo ne razume modro,’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘Nekdo, ki ni moder.’ In kaj nekdo ne razume modro? Nekdo ne razume modro: ‘Neprijetnost je’; nekdo ne razume modro: ‘Neprijetnost ima izvor’; nekdo ne razume modro: ‘Neprijetnost ima konec’; nekdo ne razume modro: ‘To je pot, ki vodi do končanja neprijetnosti.’ ‘Nekdo ne razume modro, nekdo ne razume modro,’ prijatelj; zato je rečeno, ‘Ta, ki ni moder.’“

Rekoč, “Dobro, prijatelj,” je bil navdušen častiti Mahā Koṭṭhita in se je razveselil v besedah častitega Sāriputte. Nato mu je postavil naslednje vprašanje:

3. “‘Ta, ki je moder, ta, ki je moder,’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno, ‘Ta, ki je moder?”

“‘Nekdo modro razume, nekdo modro razume’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘Ta, ki je moder.’ Kaj nekdo modro razume? Nekdo modro razume: ‘Neprijetnost je’; nekdo modro razume: ‘Neprijetnost ima izvor’; nekdo modro razume: ‘Neprijetnost ima konec’; nekdo modro razume: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ ‘Nekdo modro razume, nekdo modro razume,’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘Nekdo, ki je moder.’”

(ZAVEST)

4. “‘Zavest, zavest’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘zavest’?”

“‘Zaveda se, zaveda se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zavest’. Kaj se zaveda? Zaveda se: ‘Prijetno’; zaveda se: ‘Neprijetno’; zaveda se: ‘Niti neprijetno niti prijetno.’ ‘To se zaveda, to se zaveda,’ prijatelj; zato je rečeno ‘zavest’.”

5. “Modrost in zavest, prijatelj – ali sta ti stanji združljivi ali nista združljivi? In ali je mogoče ločiti enega teh stanj od drugega z namenom, da opišemo razliko med njima?”

“Modrost in zavest, prijatelj – ti stanji sta združljivi, ne nezdružljivi in ni mogoče ločiti enega teh stanj od drugega z namenom, da se opiše razliko med njima. Kar nekdo modro razume, to spozna in kar nekdo spozna, to modro razume. Zato sta ti stanji povezani, ne nepovezani in je nemogoče ločiti enega teh stanj od drugega z namenom, da se opiše razliko med njima.”

6. “Kaj je razlika, prijatelj, med modrostjo in zavestjo, tema stanjema, ki sta povezani, ne nepovezani?”

“Razlika, prijatelj, med modrostjo in zavestjo, teh stanj, ki sta povezani, ne nepovezani, je ta: Modrost je potrebno razviti, zavest je potrebno v celoti razumeti.”[1]

(OBČUTEK)

7. “‘Občutek, občutek’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘občutek?”

“‘Čuti se, čuti se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘občutek’. Kaj se čuti? Čuti se prijetnost, čuti se neprijetnost, čuti se niti neprijetnost niti prijetnost. ‘Čuti se, čuti se,’ prijatelj, zato je bilo rečeno ‘občutek’.”

(ZAZNAVA)

8. “‘Zaznava, zaznava’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘zaznava’?”

“‘Zaznava se, zaznava se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zaznava’. Kaj se zaznava? Zaznava se modra barva, zaznava se rumena barva, zaznava se rdeča barva in zaznava se bela barva. ‘Zaznava se, zaznava se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zaznava’.”

9. “Občutek, zaznava in zavest, prijatelj – ali so ta stanja povezana ali nepovezana? In ali je mogoče ločiti eno teh stanj od drugih z namenom, da se opiše razlika med njimi?”

“Občutek, zaznava in zavest, prijatelj – ta stanja so povezana, ne ločena in je nemogoče ločiti vsako teh stanj od drugih z namenom, da opišemo razliko med njimi. Kar nekdo občuti, to zaznava; in to kar zaznava, to spoznava. Zato so ta stanja povezana, ne ločena in je nemogoče ločiti eno teh stanj od drugih z namenom, da se opiše razliko med njimi.”

(SPOZNANO LE Z UMOM IN NAMEN MODROSTI)

10. “Prijatelj, kaj je lahko spoznano s prečiščeno umsko zavestjo, ki je osvobojena petih [čutnih] sposobnosti?”

“Prijatelj, s prečiščeno umsko zavestjo, ki je osvobojena petih [čutnih] sposobnosti, se lahko pozna področje neskončnega prostora, kot: ‘Prostor je neskončen’; se lahko pozna področje neskončne zavesti, kot: ‘Zavest je neskončna’; se lahko pozna področje praznosti, kot: ‘Tam ni ničesar.’”

11. “Prijatelj, s čim lahko nekdo razume pojav, ki se ga da spoznati?”

“Prijatelj, neko razume pojav, ki se ga da spoznati, z očesom modrosti.”[2]

12. “Prijatelj, kaj je namen modrosti?”

“Namen modrosti, prijatelj, je direktna vednost, njen namen je popolno razumevanje, njen namen je opuščanje.”

(PRAVILNI POGLED)

13. “Prijatelj, koliko pogojev je za nastajanje pravilnega pogleda?”

“Prijatelj, obstajata dva pogoja za nastajanje pravilnega pogleda: glas drugega in temeljit premislek. To sta dva pogoja za nastajanje pravilnega pogleda.”[3]

14. “Prijatelj, s koliko dejavniki je podprt pravilni pogled, ko ima osvoboditev srca za svoj sad, osvoboditev srca za svoj sad in korist, ko ima osvoboditev z modrostjo za svoj sad, osvoboditev z modrostjo kot svoj sad in korist?”

“Prijatelj, pravilni pogled je podprt s petimi dejavniki, ko ima osvoboditev srca za svoj sad, osvoboditev srca za svoj sad in korist, ko ima osvoboditev z modrostjo za svoj sad, osvoboditev z modrostjo za svoj sad in korist. Prijatelj, pravilni pogled je podprt s krepostjo, učenjem, razpravo, mirnostjo in vpogledom. Pravilni pogled, podprt s temi petimi dejavniki, ima osvoboditev srca za svoj sad, osvoboditev srca za svoj sad in korist; ima osvoboditev z modrostjo za svoj sad, osvoboditev z modrostjo za svoj sad in korist.”[4]

(PONOVNO ROJSTVO)

15. “Prijatelj, koliko je vrst ponovnih rojstev?”

“Obstajajo tri vrste ponovnih rojstev: v sfero čutnosti, v snovno in nesnovno sfero.”

16. “Prijatelj, kako nastane ponovno rojstvo v prihodnosti?”

“Prijatelj, ponovno rojstvo v prihodnosti nastane v bitjih, ki so ovirana z nevednostjo in ovirana z željo.”

17. “Prijatelj, kako ponovno rojstvo bitij v prihodnosti ne nastane?”

“Prijatelj, z izginevanjem nevednosti, s prihodom resničnega znanja in s prenehanjem želje, ponovno rojstvo v prihodnosti ne nastane.”

(PRVA STOPNJA ZBRANOSTI)

18. “Prijatelj, kaj je prva stopnja zbranosti?”

“Prijatelj, popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. To se imenuje prva stopnja zbranosti.”

19. “Prijatelj, koliko dejavnikov ima prva stopnja zbranosti?”

“Prijatelj, prva stopnja zbranosti ima pet dejavnikov. Ko je menih vstopil v prvo stopnjo zbranosti, se pojavijo misel, razmišljanje, zadovoljstvo, prijetnost in poenotenje srca. Na tak način ima prva stopnja zbranosti pet dejavnikov.”

20. “Prijatelj, koliko dejavnikov je opuščenih v prvi stopnji zbranosti in koliko dejavnikov ima?”

“Prijatelj, v prvi stopnji zbranosti je pet dejavnikov opuščenih in ima pet dejavnikov. Ko je menih vstopil v prvo stopnjo zbranosti, je bila želja po čutnosti opuščena, zlobnost opuščena, lenost in topost opuščena, nemir in kesanje opuščeno in dvom opuščen; in tam se pojavijo koristna misel, vztrajno razmišljanje, navdušenje, prijetnost in poenotenje srca. Tako je v prvi stopnji zbranosti pet dejavnikov opuščenih in stopnja zbranosti ima pet dejavnikov.”

(PET SPOSOBNOSTI)

21. “Prijatelj, vsako od petih [čutnih] sposobnosti ima ločeno polje, ločeno področje in ne doživlja drugega polja in področja, to je, sposobnost oči, sposobnost ušes, sposobnost nosu, sposobnost jezika in sposobnost telesa. Teh pet sposobnosti, ki ima vsako ločeno polje, ločeno področje, ne doživlja drugega polja in področja. Torej, kaj je njihovo zavetje, kaj je to, kar doživlja njihovo polje in področje?”[5]

“Prijatelj, teh pet [čutnih] sposobnosti ima vsako ločeno polje, ločeno področje in ne doživlja drugega polja in področja, to je: sposobnost oči, sposobnost ušes, sposobnost nosu, sposobnost jezika in sposobnost telesa. Teh pet sposobnosti, ki imajo vsako ločeno polje, ločeno področje, ne doživlja drugega polja in področja in imajo um kot njihovo glavno zavetje in um doživlja njihova polja in področja.”

22. “Prijatelj, glede petih [čutnih] sposobnosti – to je, sposobnosti oči, sposobnosti ušes, sposobnosti nosu, sposobnosti jezika in sposobnosti telesa – od česa je odvisno teh pet [čutnih] sposobnosti?”

“Prijatelj, glede teh petih [čutnih] sposobnosti – to je, sposobnosti oči, sposobnosti ušes, sposobnosti nosu, sposobnosti jezika in sposobnosti telesa – teh pet sposobnosti je odvisno od življenja.”

“Prijatelj, od česa je odvisno življenje?”

“Življenje je odvisno od toplote.”

“Prijatelj, od česa je odvisna toplota?”

“Toplota je odvisna od življenja.”

“Samo zdaj, prijatelj, smo razumeli častitega Sāriputto, ki je rekel: ‘Življenje je odvisno od toplote; in sedaj smo ga razumeli, ko je rekel: ‘Toplota je odvisna od življenja.’ Kako naj razumemo pomen teh stališč?”

“V tem primeru, prijatelj, vam bom povedal prispodobo, ker nekateri modri ljudje tukaj razumejo pomen trditve z uporabo prispodobe. Kot gori oljna svetilka, se njen sij vidi v odvisnosti od njenega plamena in njen plamen se vidi v odvisnosti od njenega sija; tako je življenje odvisno od toplote in toplota je odvisna od življenja.”

(ŽIVLJENJSKE TVORBE)

23. “Prijatelj, ali so življenjske tvorbe stvari, ki se lahko čutijo ali pa so življenjske tvorbe ena stvar in stvari, ki se lahko čutijo, druga?”

“Življenjske tvorbe, prijatelj, niso stvari, ki se lahko čutijo. Če bi življenjske tvorbe bile stvari, ki se lahko čutijo, potem menih, ki je vstopil v prenehanje zaznav in občutkov, ne bi videl, da izhaja iz njih. Ker so življenjske tvorbe ena stvar in stanja, ki se lahko čutijo druga, bi menih, ki je vstopil v prenehanje zaznav in občutkov lahko videl, da izhaja iz njih.”

24. “Prijatelj, ko je to telo opuščeno, koliko stanj je potem odvrženih, pozabljenih in telo leži brezčutno kakor hlod?”

“Prijatelj, ko je to telo opuščeno treh stanj – življenjskih tvorb, toplote in zavesti – je opuščeno in pozabljeno in leži brezčutno kakor hlod.”

25. “Prijatelj, kakšna je razlika med tem, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas in menihom, ki je vstopil v prenehanje zaznavanja in čutenja?”

“Prijatelj, v primeru nekoga, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas, so se njegove telesne tvorbe ustavile in umirile, njegove besedne tvorbe ustavile in umirile, njegove umske tvorbe ustavile in umirile[6], je njegovo življenje izčrpano, je njegova toplota izginila in so njegove [čutne] sposobnosti popolnoma razpadle. V primeru meniha, ki je vstopil v prenehanje zaznavanja in čutenja, so se njegove telesne tvorbe ustavile in umirile, njegove besedne tvorbe ustavile in umirile, njegove umske tvorbe ustavile in umirile, toda življenje ni izčrpano, njegova toplota ni izginila in njegove sposobnosti so postale izjemno jasne. To je razlika med nekom, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas in menihom, ki je vstopil v ustavitev.”

(OSVOBODITEV SRCA)

26. “Prijatelj, koliko pogojev je za dosego niti neprijetne niti prijetne osvoboditve srca?”

“Prijatelj, štirje pogoji so za dosego niti neprijetne niti prijetne osvoboditve srca: Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. To so štirje pogoji za dosego niti neprijetne niti prijetne osvoboditve srca.”

27. “Prijatelj, koliko pogojev je za dosego osvoboditve srca brez znamenja?”

“Prijatelj, dva pogoja sta za dosego osvoboditve srca brez znamenja: Neosredotočenost do vseh znamenj in osredotočenost do brezznamenjskega elementa. To sta dva pogoja za dosego osvoboditve srca brez znamenja.”

28. “Prijatelj, koliko pogojev je za vzdrževanje osvoboditve brez znamenja?”

“Prijatelj, trije pogoji so za vzdrževanje brezznamenjske osvoboditve srca: Neosredotočenost do vseh znamenj, osredotočenost na brezznamenjski element in predhodna odločenost. To so trije pogoji za vzdrževanje brezznamenjske osvoboditve srca.”

29. “Prijatelj, koliko pogojev je za izhod iz brezznamenjske osvoboditve srca?”

“Prijatelj, dva pogoja sta za izhod iz brezznamenjske osvoboditve srca: Osredotočenost na vsa znamenja in neosredotočenost na brezznamenjski element. To sta dva pogoja za izhod iz brezznamenjske osvoboditve srca.”

30. “Prijatelj, neizmerna osvoboditev srca, osvoboditev srca skozi ničnost, osvoboditev srca skozi praznost in brezznamenjska osvoboditev srca: So ta stanja različna po pomenu in različna po imenu, ali pa so eno v pomenu in različno samo po imenu?”

“Prijatelj, neizmerna osvoboditev srca, osvoboditev srca skozi ničnost, osvoboditev srca skozi praznost in brezznamenjska osvoboditev srca: Obstaja način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu in obstaja način, s katerim sta eno po pomenu in različna samo po imenu.

31. Kakšen, prijatelj, je način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu? Menih vztraja z eno četrtino s srcem prežetim z dobrohotnostjo, prav tako z drugo, prav tako s tretjo, prav tako s četrto; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod in za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta s srcem prežetim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlobe. On vztraja s prežemanjem ene četrtine s srcem prežetim s sočutjem … On vztraja s prežemanjem ene četrtine s srcem prežetim s srečoželjnostjo … On vztraja s prežemanjem ene četrtine s srcem prežetim z mirnodušnostjo, prav tako drugega, prav tako tretjega, prav tako četrtega; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod in tako za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta s srcem prežetim z mirnodušnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva, brez zlobe. To se imenuje neizmerna osvoboditev srca.

32. In kaj, prijatelj, je osvoboditev srca skozi ničnost? S popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tu ni nič,’ menih vstopi in vztraja v področju ničnosti. To se imenuje osvoboditev srca skozi ničnost.

33. In kaj, prijatelj, je osvoboditev srca skozi praznost? Menih gre v gozd ali do vznožja drevesa ali v prazno kočo in razmišlja: ‘To je prazno sebstva ali tega, kar spada k sebstvu.’ To se imenuje osvoboditev srca skozi praznost.

34. In kaj, prijatelj, je brezznamenjska osvoboditev srca? Z nepozornostjo do vseh znamenj, menih vstopi in vztraja v brezznamenjski zbranosti srca. To se imenuje brezznamenjska osvoboditev srca. To je način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu.

35. In kaj, prijatelj, je način, s katerim so ta stanja eno po pomenu in različna le po imenu? Poželenje je merilo, sovraštvo je merilo, zabloda je merilo. V menihu čigar vplivi so uničeni, so ta stanja zapuščena, odrezana pri koreninah, napravljena kot palmin štor, odpravljena, da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst neizmerne osvoboditve srca je neomajna osvoboditev srca najboljša. Ta neomajna osvoboditev srca je brez poželenja, brez sovraštva, brez zablode.

36. Poželenje je nekaj, sovraštvo je nekaj, zabloda je nekaj. V menihu, katerega vplivi so uničeni, so ta stanja opuščena, odrezana pri koreninah, napravljena kot palmin štor, odpravljena, da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst osvoboditve srca skozi ničnost je neomajna osvoboditev srca najboljša. Ta neomajna osvoboditev srca je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode.

37. Poželenje je tvorec znamenj, sovraštvo je tvorec znamenj, zabloda je tvorec znamenj. V menihu, katerega vplivi so uničeni, so ta stanja odrezana pri koreninah, napravljena kot palmin štor, odpravljena, da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst brezznamenjske osvoboditve srca je neomajna osvoboditev srca najboljša. Ta neomajna osvoboditev srca je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode. To je ta način, s katerim so ta stanja ena po pomenu in različna le po imenu.”

To je bilo tisto, kar je rekel častiti Sāriputta. Častiti Mahā Koṭṭhita je bil zadovoljen in vesel besed častitega Sāriputte.

 

Opombe


[1] Modrost, ki je v osemčleni poti vsebovana v pravilnem pogledu, se mora razviti kot dejavnik poti. Zavest, ki je eden od petih agregatov in spada v plemenito resnico o neprijetnosti, je potrebno popolnoma razumeti – kot nestalnost, neprijetnost in nesebstvo.

[2] Oko modrosti je modrost sama, imenovana oko - v smislu organa duhovnega videnja.

[3] Glas drugega, ki je slišal pravilno učenje Dhamme in spoznal ugasnitev oz. "drugi breg".

[4] Nanaša se na dosego arahantstva.

[5] Le um je sposoben izkusiti objekte vseh petih čutnih sposobnosti, kakor tudi miselne objekte. Zato ima drugih pet sposobnosti um kot svoje zavetje.

[6] Telesne tvorbe so vdihi in izdihi, govorne tvorbe so uporaba misli in razmišljanja, umske tvorbe so zaznavanje in čutenje.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / september 2015, rev. oktober 2022

 

(C) SloTheravada, 2022

Zadnje novice

Učenja gvardijana samostana