(MN 47) Vīmaṁsaka Sutta - Preiskovalec
1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi!”—“Častiti gospod!” so odgovorili. Blaženi je rekel:
2. “Menihi, menih, ki je preiskovalec, ki ne ve kako preizkusiti srce drugega, naj preišče Tathāgato z namenom, da najde, če je ali ni popolno prebujen.”
3. “Častiti gospod, naša učenja so ukoreninjena v Blaženem, pojasnjena od Blaženega in imajo Blaženega za svoje zatočišče. Bilo bi dobro, če bi Blaženi pojasnil pomen teh besed. Ko ga bodo menihi slišali od njega, si bodo zapomnili.”
“Potem poslušajte, menihi, in skrbno pazite, kaj bom povedal.”
“Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:
4. “Menihi, menih, ki je preiskovalec, ki ne ve kako preizkusiti srce drugega, naj bi preiskoval Tathāgato z ozirom na dve vrsti stanj, ki jih prepoznamo skozi oči ali skozi ušesa[1]: ‘Ali najdemo v Tathāgati katerakoli nečista stanja, ki jih prepoznamo skozi oči ali skozi ušesa?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Nobenih nečistih stanj, ki jih prepoznamo skozi oči ali skozi ušesa, ne najdemo v Tathāgati.’
5. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Ali je najti v Tathāgati katerakoli mešana stanja[2], prepoznana skozi oči ali skozi ušesa?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Nobenih mešanih stanj, ki jih prepoznamo skozi oči ali skozi ušesa, ne najdemo v Tathāgati.’
6. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Ali je najti v Tathāgati čista stanja, prepoznana skozi oči ali skozi ušesa?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Čista stanja, ki jih prepoznamo skozi oči ali skozi ušesa, najdemo v Tathāgati.’
7. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Je ta častiti dosegel to dobro stanje dolgo časa nazaj ali ga je dosegel pred kratkim?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Ta častiti je dosegel to dobro stanje dolgo časa nazaj, ni ga dosegel pred kratkim.’
8. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Ta častiti je pridobil ugled in dosegel slavo. Ali se nevarnosti [povezane z ugledom in slavo] najdejo v njem?’ Menihi, tako dolgo, dokler menih ne pridobi ugleda in doseže slave, nevarnosti [povezanih z ugledom in slavo] ne najdeš v njem. Ko pa pridobi ugled in doseže slavo, te nevarnosti lahko najdeš v njem. Ko ga preiskuje, spozna: ‘Ta častiti je pridobil ugled in dosegel slavo, vendar nevarnosti [povezanih z ugledom in slavo] ni mogoče najti v njem.’
9. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Je ta častiti obvladan brez strahu in ni obvladan s strahom, in ali se izogiba vdajanju v užitke, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja?’ Ko ga raziskuje, spozna: ‘Ta častiti je obvladan brez strahu in ni obvladan s strahom, in izogiba se vdajanju v užitke, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja.’
10. Sedaj, menihi, če bi drugi vprašali tega meniha: ‘Kaj so razlogi častitega in kaj je njegov dokaz, ko pravi: “Ta častiti je obvladan brez strahu in ni obvladan s strahom, in se izogiba vdajanju v užitke, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja”?’ — bi ta menih upravičeno odgovoril tako: ‘Če ta častiti prebiva v Saṅghi ali živi sam, medtem ko se nekateri tam dobro obnašajo in se nekateri slabo obnašajo in nekateri tam učijo skupino, medtem ko se nekateri tukaj ukvarjajo z materialnimi stvarmi in so nekateri brez madeža okoli materialnih stvari, ta častiti ne prezira nikogar zaradi tega. In slišal sem in se naučil iz ust Blaženega: “Obvladan sem brez strahu in nisem obvladan s strahom, in se izogibam vdajanja v užitke, ker sem brez poželenja zaradi uničenja poželenja.”’
11. “Tathāgato, menihi, naj sprašujejo še naprej: ‘Ali je najti v Tathāgati kakršnakoli nečista stanja, prepoznana skozi oči ali skozi ušesa?’ Tathāgata bi odgovoril tako: ‘Nobenega nečistega stanja, prepoznanega skozi oči ali skozi ušesa ni najti v Tathāgati.’
12. Če se vpraša: ‘Ali je najti v Tathāgati kakršnakoli mešana stanja, prepoznana skozi oči ali skozi ušesa?’, bi Tathāgata odgovoril tako: ‘Ni mešanih stanj, ki se prepoznajo skozi oči ali skozi ušesa, ki bi jih našli v Tathāgati.’
13. Če se vpraša: ‘Ali je najti v Tathāgati čista stanja, prepoznana skozi oči ali skozi ušesa?’, bi Tathāgata odgovoril tako: ‘Čista stanja, prepoznana skozi oči ali skozi ušesa se najdejo v Tathāgati. So moja pot in moje področje, vendar se z njimi ne poistovetim.’
14. Menihi, da bi učenec slišal Dhammo, se naj obrne na učitelja, ki govori na tak način. Učitelj ga uči Dhammo z njenimi zaporedoma višjimi nivoji, z njenimi zaporedoma bolj vzvišenimi nivoji, z njenimi temnimi in svetlimi nasprotji. Ko učitelj uči Dhammo meniha na ta način, z direktnim poznavanjem določenega učenja tukaj v tej Dhammi, pride menih do zaključka o učenjih. On zaupa v učitelja: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razglasil, Saṅgha prakticira na dober način.’
15. Če bi drugi vprašali tega meniha: ‘Kateri so razlogi častitega in kaj je njegov dokaz, ko pravi: “Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razglasil, Saṅgha prakticira na dober način”?’— bi ta menih upravičeno odgovoril tako: ‘Tu, prijatelji, sem se obrnil na Blaženega, da slišim Dhammo. Blaženi me je učil Dhammo z njenimi zaporedoma višjimi nivoji, z njenimi zaporedoma bolj vzvišenimi nivoji, z njenimi temnimi in svetlimi nasprotji. Ko me je Blaženi učil Dhammo na ta način, skozi direktno poznavanje določenega učenja tukaj in v tej Dhammi, sem prišel do zaključka o učenjih. Zaupal sem učitelju: “Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razglasil, Saṅgha prakticira na dober način.”’
16. “Menihi, ko je bilo zaupanje kogarkoli posajeno, ukoreninjeno in utrjeno v Tathāgato skozi te razloge, pogoje in fraze pravijo, da je njegovo zaupanje podprto z razlogi, ukoreninjeno v viziji, trdno. Ne premaga ga noben asket ali brahman ali božanstvo ali Māra ali Brahmā ali kdorkoli na svetu. Tako, menihi, tukaj je preiskava Tathāgate v skladu z Dhammo in tako je Tathāgata dobro preiskan v skladu z Dhammo.”
To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.
Opombe
[1] S telesnim dejanjem (skozi oči) in z govorom (skozi ušesa).
[2] Mešana stanja – obnašanje nekoga, ki se trudi očistiti svoje vedenje, vendar ni dosleden, zato je včasih njegovo obnašanje čisto, včasih pa nečisto.
vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
prevod: Bojan Božič / maj 2024