Kraji, mesta, države

Aciravatī – sedanja reka Rapti, ki teče iz Nepala v Uttar Pradesh in se izliva v Ganges. Ob njenem zahodnem bregu je nekoč stal Sāvatthī, glavno mesto kraljestva Kosala.

Ambalatthikov park – kraljev park oz. meditacijska dvorana ob cesti med Rādžagahom in Nālando, kjer je Rāhula preživel večino časa.

Anāthapiṇḍikov park (džetavana) – južno od Savathija je Anāthapiṇḍika kupil park Jetakumāra. Tam je zgradil bivališča za menihe.

Anga – dežela ljudi Angā, ki je ležala vzhodno od Magadhe, blizu sedanjega mesta Bhagalpur, ob Gangesu. Glavno mesto je bil Campā/Campanagiri.

Anguttarāpa – dežela severno od reke Mahī, del Ange, ki je na drugi strani te reke, ene od petih velikih rek v Indiji.

Ᾱpaṇā – glavno okrožje dežele Anguttarāpa. 

Aviha, Atappa, Sudassa, Sudassī in Akaniṭṭha – so Brahma svetovi, namenjeni za nepovratnike in se imenujejo tudi "čista bivališča oz.Suddhāvāsā".

Avanti – je bilo ozemlje v sedanji državi Utar Pradesh, severno od gorovja Vindhaya, približno kjer je sedaj Malwa. Bilo je eno od štirih velikih kraljestev za časa Buddhe (druga tri so bila Magadha, Kosala in Vatsa/Vamsa). Glavno mesto severnega Avantija je bil Udženi, južnega Mahishmati. Za časa Buddhe mu je vladal kralj Padžota. Neuspešno je želel osvojiti sosednje kraljestvo Kosambi, ki mu je vladal kralj Udena. 

Bambusov gaj (veluvana) – park blizu Rādžagaha, ki ga je kralj Bimbisara podaril Buddhi in menihom. Zraven je bil prostor, kjer so redno krmili veverice (kalandakanivāpa). To je bil Buddhov priljubljen kraj.

Beluva (beluvagamaku) – majhna vasica vas južno od Vesalīja, kjer je Buddha preživel svojo zadnjo vasso.

Bhagga – dežela, ki je ležala med Vesālijem in Sāvathijem. Med svojimi popotovanju jo je Buddha večkrat obiskal in tam postavil tri pravila za menihe. Glavno mesto je bil Suṃsumāragiri.

Bhesakāla (bhesakālavana) – gozdiček v deželi Bhagga, v katerem je bil Jelenji park. Gozdiček je dobil svoje ime po duhu yakkhinīju, ki se je imenoval Bhesakāla in je bival v tem gozdičku.

Cātumā – sakyanska vas.

Campa (campā) – glavno mesto državice Anga, ob bregu reke istega imena in pomemben trgovski center. Ležalo naj bi približno 24 milj vzhodno od sedanjega mesta Bhagalpur v Indiji, blizu vasic Campānagara in Campāpura.

Devadaha – mesto, v katerem so živeli Sakyānci. Buddha ga je večkrat obiskal in tam učil. 

Džetov gozdiček (džetavana) – gozdiček južno od mesta Savatthi je od princa Džeta, sina kralja Kosale Pasenadija, odkupil Anāthapiṇḍika in ga daroval Buddhi. Na tem mestu je za Buddho in Sangho zgradil bivališče oz. samostan.

Gayā 1. – mesto na cesto od Bodh Gaya v Biharju (Indija) do Varanasija.
Gayā 2. – ribnik, v katerem so se ljudje kopali, da bi si izbrisali svoja slaba dela.

Gaggarā – ribnik pri Campi, ki je dobil ime po kraljici s tem imenom. Menihi so tam radi meditirali.

Ghositov samostan (ghositārāma) – samostan, ki ga je zgradil Ghosita iz Kosambīja in ga poklonil Buddhi in menihom.

Gozdiček slepih (andhavana) – nahajal se je južno od Savathija. Menihi in nune so tam iskali samoto. V gozdičku je bila tudi meditacijska dvorana. Nekoč so v tem gozdu roparji napadli meniha, mu iztaknili oči in ga ubili. Kot posledica tega so ti roparji oslepeli in slepi tavali po gozdu.

Iccānanagala – brahmanska vas v deželi Kosala. 

Jastrebova gora (gidžhakūṭa) – eden od hribov, ki so obkrožali Rādžagah. Bil je priljubljen kraj za sledilce religioznega življenja.

Jelenji park (isipatana) – planjava blizu Varanasija, kjer je bil Migadāya ali Jelenji park (Sarnath). Tam je po prebujenju Buddha podal prvo učenje petim menihom in preživel svoj prvi deževni umik. Sedaj je na tem mestu moderni Sarnath, približno 10 km od Varanasija. 

Kadžangala – mestno področje, ki je tvorilo vzhodno mejo področja Madžhimadese v centralni Indiji.

Kambodža – sedaj je to pokrajina Hazara v Pakistanu. Glavno mesto je bil Radžapur/Hataka. 

Kammāsadamma – mesto ljudstva Kurov v bližini sedanjega Delhija, kjer je Buddha podal več učenj.

Kapilavatthu (kapilavastu) – mesto pod Himalayo (sedaj Tilaurakot v južnem Nepalu), ki je bilo za časa Buddhe glavno mesto istoimene pokrajine, v kateri je živel narod Sākya. V bližini je bil park Lumbivana, kjer se je rodil Buddha. Kraljevini je vladal kralj Suddhodana in kraljica Māyā, ki sta bila starša Buddhe. 

Kāsī – pokrajina okoli sedanjega Varanasija v državi Utar Pradeš, takrat pod vladavino Kosale.

Kīṭāgiri – mesto v pokrajini Kāsī, na poti proti Sāvatthiju.

Kosala – območje severozahodno od Magadhe in zraven Kāsīja. Sedaj bi to bilo med jugom Nepala (provinca 5) in severom Indije (Utar Pradeš, med Faizabadom, Gondo in Bahraichom). Za časa Buddhe je bilo to mogočno kraljestvo, ki mu je vladal kralj Pasenadi in kasneje Viḍūḍabha. Glavno mesto je bilo Sāvatthi (Sahet-Mahet). Tam je Buddha preživel velik del svojega življenja. 

Kosambī – pomembno mesto v starodavni Indiji in glavno mesto kraljestva Vatsa. Ležalo je blizu sotočja rek Yamuna in Ganges, kjer je sedaj mesto Prayagradž (Allahabad).

Kukkutov park (kukkuṭārāma) – bivališče Buddhe in menihov pri Pātaliputti, glavnem mestu Maghade.

Kuru – kraljestvo z majhno politično močjo, vendar pomembno zaradi svojih ljudi, ki so sloveli po modrosti in dobremu zdravju. Tam je nastalo nekaj pomembnih sutt. Ležalo je v sedanji Haryani, v bližini Delhija.

Kusinārā – eno od glavnih mest kraljestva Mallā. V Kusināru je Buddha umrl. Postalo je eno od štirih svetih mest, ki jih je Buddha označil kot primernih za romanje (ostali trije so Kapilavatthu, Bodhagayā in Isipatana.

Lumbinī – park med Kaplavatthujem in Devadaho (v sedanjem Nepalu). V njem je bil rojen Buddha.

Madhurā – glavno mesto dežele Surasena, ki se je razprostirala ob reki Yamuni, na jugu dežele Kuru, blizu sedanjega mesta Mathurā pri Agri. Tam je vladal kralj Avantiputta.

Madžhimadesa – pokrajina v centralni Indiji. Vsebovala je štirinajst od šestnajstih Mahādžanapadas držav, razen Gandhāre in Kambodže. 

Magadha – starodavno indijsko kraljestvo na ozemlju sedanjega južnega Biharja (Patna in Gaya), južno od reke Ganges. Njegovo glavno mesto je bil Rādžagah (sedanji Radžgir). Za časa Buddhe je vladal kralj Bimbisāra. Sedaj je to področje indijskih držav Bihar in Orissa.

Mahādžanapadas – šestnajst dežel, ki so obstajale za časa Buddhe. To so bile: Kāsī, Kosala, Anga, Magadha, Vadži, Mallā, Cetiya, Vamsā, Kuru, Pañcāla, Macchā, Sūrasena, Assaka, Avantī, Gandhāra in Kambodža.

Makhādevov gozdiček mangov – tam je živel in meditiral Makdadeva, ko je zapustil posvetno življenje.

Mallā – majhna starodavna vzhodnoindijska republika (poimenovana po svojem vladajočem narodu), ki je bila tisti čas razdeljena na dva dela, z glavnima mestoma Pāvā (sedaj Fazilnagar) in Kusinārā (sedaj Kasia). Pomembna je bila zato, ker sta tam izbrala za svojo smrt Mahavira in Gotama Buddha. Dežela je ležala severno od Magadhe. Mnogo prebivalcev je bilo sledilcev tako Buddhe kot džainista Mahavire. Kmalu po Buddhovi smrti je državo zavzelo kraljestvo Magadha.

Mithilā – glavno mesto države Videha. Bilo naj bi na mestu sedanjega mesta Janakapur v Nepalu, ob meji z Indijo. Po Buddhovi smrti so tja prepeljali del njegovih upepeljenih ostankov.

Nālandā – mesto blizu Rādžagaha, v katerem je večkrat bival džainist Nātaputta. Nahajalo se je na mestu sedanjega mesta Baragaon, blizu Varanasija.

Nigrodhov park (nigrodhārāma) – preden ga je daroval Sanghi je pripadal Sakyanu Nigrodhu. Nahajal se je pri sedanjem mestu Tilaurakot v južnem delu Nepala, kjer je ležalo starodavno mesto Kapilavatthu. V tem parku je bilo tudi bivališče, v katerem je Buddha večkrat bival in učil. Tam je nastalo več Vinaya pravil.

Opasāda – brahmanska vas v Kosali, kjer je prebival Cankī. Na severu vasi je bil gozd dreves sāla.

Palača Migarove matere (migāramātupāsāde) - samostan, ki ga je postavila podpornica Visākhā v parku Pubbārāma vzhodno od Savathija in v katerem je Buddha pogosto bival. 

Park popotnikov (ekapundarīka) – v njem so se zbirali popotniki (paribbādžake), ki so bili asketi in samotarji. V njem je bival Vacchagotta.

Pātaliputta/Pātaligāma) – v času Buddhovih zadnjih dni je bilo to mesto še vedno majhno, poznano kot Pāṭaligāma. V DN 16:1.28 je Buddha napovedal njegovo bodočo veličino. Postalo je glavno mesto kraljestva Magadhe. Sedanji naslednik tega mesta je mesto Patna, prestolnica države Bihar.

Pāvā – mesto v državi Malla, kjer je Buddha pojedel svoj zadnji obrok hrane in odšel umret v Kusinār. V Pāvi je umrl džainist Mahavira. Sedaj je tam mesto Padrauna.

Pāvārikov gozdiček (pāvārikarāma)– gozdiček mangov, ki je pripadal odličnežu Pāvāriki in v katerem je zgradil samostan za Buddho in njegove menihe.

Pavje zatočišče (moranivāpa) – gozdiček v Bambusovem gaju pri Rādžagahu, kjer so živeli pavi.

Pubbavideha – vzhodni od štirih kontinentov, ki sestavljajo svet (Cakkavāla).

Rādžagah – prvo glavno mesto nekdanje kraljevine Magadha, kjer je sedanje mesto Radžgir v Biharju. V mestu je Buddha preživel več deževnih umikov in podal več pomembnih učenj in pravil Vinaye. Za časa Buddhe je bilo v njem osemnajst velikih samostanov. V mestu so se menihi zbrali po Buddhovi smrti na prvem koncilu.

Rādžaka (rādžakārāma) – samostan v Sāvatthiju blizu Džetavane, ki ga je za nune na pobudo Buddhe zgradil kralj Pasenadi.

Sāvatthī – večje mesto v starodavni Indiji. Ležalo je na lokaciji sedanje države Uttar Pradesh blizu Balrampurja, 170 km severovzhodno od Luknowa. Bilo je glavno mesto kraljestva Kosala več kot tisoč let (od 6 stoletja pr.Kr. do 6 stoletja po Kr.). Za časa Buddhe je kraljestvu vladal kralj Pasenadi, ki je kasneje postal njegov učenec. V MN je 75 sutt, ki se dogajajo v Sāvatthīju ali v njegovi okolici.

Senānigama – vas blizu Uruvelā, v kateri je živel Senānī, bogat gospodar. Vas je bila na bregovih reke Nerañdžarā (sedanje reke Nilajana), ki teče v državi Džarhad, v Indiji.

Sineru – gora, ki tvori center sveta. Obdaja jo sedem gora. Na vrhu Sineru je Tāvatimsa, ob njenem vznožju pa je bivališče asur (Asurabhavana). 

Suṃsumāragiri – glavno mesto dežele Bhagga. Buddha je tam preživel osem deževnih umikov.

Sunāparanta – dežela z nasilnimi ljudmi. Verjetno se je nahajala v delu sedanjega Gudžarata v Indiji, ob obali Indijskega oceana, severno od Mumbaia (Maharashtra), kjer je sedaj področje Sopara.

Tāvatimsa – drugi od šestih svetov božanstev. Božanstva Triintridesetih bivajo na vrhu gore Sineru. Božanstva tam živijo povprečno 30 milijonov let. Njihov kralj je Sakka. Iz tega sveta včasih pridejo v človeški svet.

Tusita – četrto od šestih svetov božanstev. V Tusita svetu živijo božanstva štiri tisoč let.

Ukkācelā – mesto v deželi Vadži, na obali Gangesa, ob cesti, ki je vodila od Rādžagaha do Vesālija.

Uruvelā – kraj na bregovih reke Nerañdžarā, blizu Buddhgayā, kjer je Buddha prakticiral šest let skupaj s petimi menihi, preden je postal razsvetljen.

Vadži – ime dežele in njenih ljudi. Za časa Buddhe je to bila republika. V njej je bilo več ljudstev, od katerih so bili najpomembnejši Licchaviji in Videhe. Ozemlje je ležalo v okolici mest Muzaffarpura in Vaishalija v sedanjem Biharju. Glavno mesto je bil Vesāli (Vaishali) za Licchavije in Mithilā za Videhane. Sčasoma so Licchaviji postali najmočnejši od teh narodov in sta postali imeni Vadži in Licchavi sinonima. 

Vatsa/Vamsa – ena od šestnajstih kraljestev v starodavni Indiji. Ležalo je južno od Kosale, na ozemlju sedanjega Allahabada v Utar Pradešu, pri sotočju Gangesa in Yamune. Glavno mesto je bil Kosambī. Vladal je kralj Udayana.

Veliki gozd (mahāvanaṁ) – gozd blizu Vesālija.

Vesāli – glavno mesto starodavne republike Vadži. Mesto je ležalo 40 km severno od sedanje Patne, glavnega mesta države Bihar v Indiji. V njem je potekal drugi koncil, približno sto let po Buddhovi smrti.

Videhā – ime kraljestva ob Gangesu in njenih ljudi. Ležalo je v severovzhodnem Biharju in delu južnega Nepala z glavnim mestom Mithilā. Mejilo je tudi na Kāsi in Kosalo. Viri pravijo, da je bilo pretežno trgovsko usmerjeno z močno vedsko kulturo in filozofijo. Okoli leta 500 p.Kr. so postali del vadžijske konfederacije in kasneje kraljestva Magadha.

Yona – grški svet tistega časa.

 

B.Božič
april 2023