(DN 16) Mahāparinibbānasutta - Poslednji dnevi Buddhe

1. Kralj Adžātasattu

Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi bival blizu Rādžagaha, na hribu imenovanem Jastrebov vrh.

V tem času je magadhanski kralj Adžātasattu,  sin kraljice Videhi, hotel napasti Vadžije. Rekel je: “Jaz bom uničil te Vadžije, ki so tako uspešni, ki so tako mogočni, jaz bom uničil Vadžije, jaz bom Vadžije pognal v propad in uničenje”.

Magadhanski kralj Adžātasattu, sin kraljice Videhi, je nagovoril magadhanskega prvega ministra, brahmana Vassakāra:

“Pojdi, brahman, pojdi k Blaženemu in ko se v mojem imenu pokloniš k nogam Blaženega in ga vprašaš, če je brez neugodja, brez bolezni, dobrega zdravja in udobno živi, mu reci: ‘Magadhanski kralj Adžātasattu, sin kraljice Videhi, čaščenja vreden gospod, v čaščenju s svojo glavo ob nogah Blaženega sprašuje, ali ste brez neugodja, brez bolezni, dobrega zdravja in živite udobno.’

In reci: ‘Magadhanski kralj Adžātasattu, sin kraljice Videhi, čaščenja vreden gospod, hoče napasti Vadžije. On pravi: “Jaz bom uničil te Vadžije, ki so tako uspešni, ki so tako mogočni, jaz bom uničil Vadžije, jaz bom Vadžije pognal v propad in uničenje.” To, kar ti reče Blaženi, si dobro zapomni in me s tem seznani, ker Osvobojeni[1] ne govorijo napačno.”

“Prav, dragi gospod,” je magadhanski prvi minister, brahman Vassakāra, odgovoril magadhanskemu kralju Adžātasattu, sinu kraljice Videhi. Pripravljeno je bilo mnogo imenitnih in veličastnih kočij, ki jih je zapregel in odšel s temi imenitnimi in veličastnimi kočijami iz Rādžagaha. Ko se je s kočijami približal Jastrebovemu vrhu tako daleč, kot je lahko, je sestopil in se peš odpravil do Blaženega. Ko se mu je približal je z Blaženim izmenjal pozdrave in vljudne besede, ter sedel ob stran. Tam je magadhanski prvi minister, brahman Vassakāra, rekel Blaženemu:

“Magadhanski kralj Adžātasattu, sin kraljice Videhi, dragi Gotama, časti s svojo glavo ob nogah dragega Gotamo in ga sprašuje ali ste brez neugodja, brez bolezni, dobrega zdravja in živite udobno.

Magadhanski kralj Adžātasattu, sin kraljice Videhi, dragi Gotama, hoče napasti Vadžije. On pravi: ‘Jaz bom uničil te Vadžije, ki so tako uspešni, ki so tako mogočni, jaz bom uničil Vadžije, jaz bom Vadžije pognal v propad in uničenje’”.

2. Sedem stvari, ki preprečujejo propad Vadžijev

Ta čas je častiti Ānanda stal za Blaženim in ga hladil s pahljačo. In Blaženi je nagovoril častitega Ānando[2]:

1) “Ali si slišal, Ānanda, da se Vadžiji redno in pogosto zbirajo?” “Slišal sem, častiti gospod, da se Vadžiji zbirajo redno in pogosto.” “Tako dolgo, Ānanda, dokler se bodo Vadžiji zbirali redno in pogosto, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne propad.

2) Ali si slišal, Ānanda, da se Vadžiji se zbirajo v harmoniji, rastejo v harmoniji in opravljajo svoje zadolžitve v harmoniji? ” “Slišal sem, častiti gospod, da se Vadžiji zbirajo v harmoniji, rastejo v harmoniji in opravljajo svoje zadolžitve v harmoniji.” “Tako dolgo, Ānanda, dokler se bodo Vadžiji zbirali v harmoniji, rasli v harmoniji in opravljali svoje zadolžitve v harmoniji, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne propad.

3) Ali si slišal, Ānanda, da Vadžiji ne uvedejo novih zakonov ali odpravijo stare zakone in da nadaljujejo s takimi zakoni, kot so bili sprejeti v starodavni vadžijski ustavi?’” “Slišal sem, častiti gospod, da Vadžiji ne uvedejo novih zakonov ali odpravijo stare zakone in nadaljujejo s takimi zakoni, kot so bili sprejeti v starodavni vadžijski ustavi.” “Tako dolgo, Ānanda, dokler Vadžiji ne uvedejo novih zakonov ali odpravijo stare zakone in nadaljujejo s takimi zakoni, kot so bili sprejeti v starodavni vadžijski ustavi, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne propad.

4) Ali si slišal, Ānanda, da Vadžiji spoštujejo Vadžijske starešine, jih upoštevajo, častijo, obožujejo in mislijo, da jih je vredno poslušati?” “Slišal sem, častiti gospod, da Vadžiji spoštujejo Vadžijske starešine, jih upoštevajo, častijo, obožujejo in mislijo, da jih je vredno poslušati.’” “Tako dolgo, Ānanda, dokler bodo Vadžiji spoštovali Vadžijske starešine, jih upoštevali, častili, oboževali in mislili, da jih je vredno poslušati, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne propad.

5) Ali si slišal, Ānanda, da Vadžiji ne priganjajo in silijo svojih žensk in deklet, da prebivajo z njimi proti njihovi volji?” “Slišal sem to, častiti gospod, da Vadžiji ne priganjajo in silijo svojih žensk in deklet, da prebivajo z njimi proti njihovi volji.” “Tako dolgo, Ānanda, dokler Vadžiji ne priganjajo in silijo svojih žensk in deklet, da prebivajo z njimi proti njihovi volji, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne propad.

6) Ali si slišal, Ānanda, da Vadžiji spoštujejo vadžijska svetišča, tako v svojih mestih, kakor izven mest, upoštevajo, častijo in jih obožujejo in ne dovolijo, da bi daritve krepostnih, ki so bile predhodno darovane in predhodno namenjene svetiščem, bile zapostavljene?” “Slišal sem, častiti gospod, da Vadžiji spoštujejo vadžijska svetišča, tako v svojih mestih, kakor izven mest, upoštevajo, častijo in jih obožujejo in ne dovolijo, da bi daritve krepostnih, ki so bile predhodno darovane in predhodno namenjene svetiščem, bile zapostavljene.” “Tako dolgo, Ānanda, dokler bodo Vadžiji spoštovali vadžijska svetišča, tako v svojih mestih, kakor izven mest, upoštevali, častili in jih oboževali in ne dovolili, da bi daritve krepostnih, ki so bile predhodno darovane in predhodno namenjene svetiščem, bile zapostavljene, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne propad.

7) Ali si slišal, Ānanda, da so Vadžiji napravili dobre sporazume z ozirom na zakonsko zaščito, varnost in čuvanje spoštovanja vrednih bitij. Tako lahko spoštovanja vredna bitja v bodoče vstopijo v to področje, in ko so vstopila, lahko spoštovanja vredna bitja udobno živijo v tem področju?” “Slišal sem, častiti gospod, da so Vadžiji napravili dobre sporazume z ozirom na zakonsko zaščito, varnost in čuvanje spoštovanja vrednih bitij. Tako lahko spoštovanja vredna bitja v bodoče vstopijo v to področje, in ko so vstopila, lahko spoštovanja vredna bitja udobno živijo v tem področju.” “Tako dolgo, Ānanda, dokler bodo Vadžiji napravili dobre sporazume z ozirom na zakonsko zaščito, varnost in čuvanje spoštovanja vrednih bitij, tako da lahko spoštovanja vredna bitja v bodoče vstopijo v to področje, in ko so vstopila, lahko spoštovanja vredna bitja udobno živijo v tem področju, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne propad.

Potem je Blaženi nagovoril magadhanskega prvega ministra, brahmana Vassakāra, rekoč: “Nekoč, brahman, sem živel blizu Vesālīja, zraven svetišča Sārandada in tam sem učil Vadžije teh sedem stvari, ki preprečijo propad. Tako dolgo, brahman, dokler Vadžiji vzdržujejo teh sedem stvari, ki preprečujejo propad in se Vadžiji strinjajo s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne propad.”

Ko je bilo to povedano, je magadhanski prvi minister, brahman Vassakāra, nagovoril Blaženega rekoč: “Če bi bili Vadžiji, dragi Gotama, obdarjeni le z eno ali drugo od teh sedmih stvari, ki preprečujejo propadi, se gotovo pričakuje rast in ne propad, kaj pa reči o tem, da imajo sedem stvari, ki preprečujejo propad? Vadžiji ne morejo biti premagani, dragi Gotama, od magadhanskega kralja Adžātasattuja, sina kraljice Videhi, z vojno, ampak le skozi diplomacijo ali skozi razdor zavezništva. In sedaj, dragi Gotama, bomo odšli, ker imamo mnogo dolžnosti in ker je mnogo tega, kar mora biti narejeno.”

“Sedaj je čas, brahman, da greš po svojih opravkih.” Ko je magadhanski prvi minister, brahman Vassakāra, z velikim veseljem in hvaležno sprejel te besede Blaženega je vstal iz svojega sedeža in odšel.

3. Sedem stvari, ki preprečujejo propad (1–7)

Ne dolgo zatem, ko je magadhanski prvi minister brahman Vassakāra odšel, je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pojdi, Ānanda in zberi v sprejemni dvorani vse menihe, ki živijo v naselbinah okoli Rādžagaha.”

“Prav, častiti gospod,” je rekel častiti Ānanda. Nato je v sprejemni dvorani zbral vse menihe, ki so živeli v naselbinah okoli Rādžagaha, se približal Blaženemu in ko je počastil Blaženega, ostal stoječ ob strani.

Ko je stal ob strani, je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Skupnost menihov se je zbrala, častiti gospod, sedaj je čas, Blaženi, da narediš to, kar si nameraval.”

Blaženi je vstal iz svojega sedeža in vstopil v sprejemno dvorano in sedel na pripravljen sedež. Sede je Blaženi nagovoril menihe:

“Učil vas bom sedmih stvari, ki preprečujejo propad. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um, govoril bom.” “Prav, častiti gospod,” so odvrnili ti menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler se bodo menihi redno in pogosto zbirali, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler se menihi zbirajo v harmoniji, rastejo v harmoniji in opravljajo svoje zadolžitve v skupnosti v harmoniji, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler menihi ne postavljajo novih zakonov, ki niso bili uvedeni, ali odpravijo stare zakone, ki so bili uvedeni in nadaljujejo s takimi zakoni kot so bili sprejeti, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi spoštovali starejše menihe, ki so že dolgo v skupnosti, so očetje skupnosti, vodje skupnosti, jih upoštevajo, častijo, spoštujejo in mislijo, da jih je vredno poslušati, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler menihi ne bodo prišli pod vpliv močne želje po ponovnem obstoju, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi bivali v svojih bivališčih v gozdu, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

7) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi individualno skrbeli za poti pozornosti, tako da v prihodnosti njihovi bratje v celibatu, ki so lepega obnašanja, lahko pridejo do njih in ko ti pridejo do svojih bratov v celibatu, ki so lepega obnašanja, lahko udobno živijo, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh sedem stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

4. Naslednjih sedem stvari, ki preprečujejo propad (8–14)

Učil vas bom o naslednjih sedmih stvareh, ki preprečujejo propad. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um, govoril bom.”

“Prav, častiti gospod,” so odvrnili ti menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler se menihi ne vdajajo užitku dela, se navdušujejo za delo in niso navezani na delo, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler se menihi ne vdajajo užitku govora, se navdušujejo za govor in niso navezani na govor, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler se menihi ne vdajajo užitku spanja, se navdušujejo za spanje in niso navezani na spanje, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler se menihi ne vdajajo užitku druženja, se navdušujejo za druženje in niso navezani na druženje, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler menihi nimajo zlih želja in niso pod vplivom zlih želja, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler menihi nimajo zlobnih prijateljev, nimajo zlobnih družabnikov, nimajo zlobnih tovarišev, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

7) Tako dolgo, menihi, dokler menihi ne dosežejo le manjvredne ali nepopolne uresničitve, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh sedem stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

5. Sedem naslednjih stvari, ki preprečujejo propad (15–21)

Učil vas bom o naslednjih sedmih stvareh, ki preprečujejo propad. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um, govoril bom.”

“Prav, častiti gospod,” so odvrnili ti menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi imeli prepričanje, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi imeli občutek moralne sramežljivosti, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi imeli strah pred napačnim obnašanjem, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi učeni, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vztrajni, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi skrbeli za pozornost, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

7) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi imeli modrost, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh sedem stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

6. Sedem naslednjih stvari, ki preprečujejo propad (22–28)

Učil vas bom o naslednjih sedmih stvareh, ki preprečujejo propad. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um, govoril bom.

“Prav, častiti gospod,” so odvrnili ti menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je pozornost, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je raziskovanje narave, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je energija, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je navdušenje, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je spokojnost, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je zbranost, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

7) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je mirnodušnost, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh sedem stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

7. Sedem naslednjih stvari, ki preprečujejo propad (29–35)

Učil vas bom o naslednjih sedmih stvareh, ki preprečujejo propad. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um, govoril bom.”

Prav, častiti gospod,” so odvrnili ti menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje nestalnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje nesebstva, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje neprivlačnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje nevarnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje odrekanja, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje razočaranosti, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

7) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje prenehanja, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh sedem stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

8. Šest stvari, ki preprečujejo propad (36–41)

Učil vas bom o naslednjih šestih stvareh, ki preprečujejo propad. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um, govoril bom.”

Prav, častiti gospod,” so odvrnili menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi s prijateljskimi fizičnimi dejanji služili svojim bratom v celibatu tako v javnosti, kot v zasebnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi s prijateljskimi besednimi dejanji služili svojim bratom v celibatu tako v javnosti, kot v zasebnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi s prijateljskimi umskimi dejanji služili svojim bratom v celibatu tako v javnosti, kot v zasebnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi te krepostne dosežke, prejete v skladu z učenjem - kakršnakoli količina je bila prejeta v posodo - razdelili in si delili darove s temi, ki so krepostni, z brati v celibatu, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler so menihi oskrbljeni s tistimi krepostmi, ki so nepoškodovane, neoporečne, brezmadežne, brezhibne, ustvarjene iz svobode, hvaljene od modrih, se nanje ne oklepajo, vodijo do zbranosti in bodo menihi živeli oskrbljeni s krepostjo med svojimi brati v celibatu, ki sami posedujejo takšne kreposti, tako v javnosti kot v zasebnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler menihi imajo plemeniti pogled, ki vodi do popolnega uničenja trpljenja za tega, ki tako deluje in bo živel oskrbljen s pravilnim pogledom med temi, ki imajo sami takšen pravilni pogled, tako v javnosti, kot v zasebnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh šest stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi šestimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast in ne propad.

Tam je Blaženi, ko je živel blizu Rādžagaha na hribu imenovanem Jastrebov vrh, pogosto govoril menihom o učenju, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost[3]. Ko je krepost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je srce popolnoma osvobojeno vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po nadaljnjem obstoju, vplivov nevednosti.”

9. Zgodba o učenju pri Ambalaṭṭhiki

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Rādžagaha tako dolgo kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Ambalaṭṭhiko.”

“Prav, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. Nato je Blaženi skupaj z veliko skupnostjo menihov prispel k Ambalaṭṭhiki. Tam je Blaženi živel v kraljevem zavetišču.

Tudi tam je Blaženi, pogosto govoril menihom o učenju, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je srce popolnoma osvobojeno vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po nadaljnjem obstoju, vplivov nevednosti.”

10. Sāriputtino[4] levje rjovenje

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Ambalaṭṭhike tako dolgo kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo k Nāḷandi.”

“Prav, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu in Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel do Nāḷande. Tam je Blaženi bival v Pāvārikovem gozdu mangov.

Tedaj se je častiti Sāriputta približal Blaženemu in po tem, ko je počastil Blaženega, sedel ob stran. Ko je sedel ob strani je častiti Sāriputta rekel Blaženemu: “Jaz imam zaupanje, častiti gospod, v Blaženega na ta način, da niti v preteklosti, prihodnosti ali v sedanjosti ni najti drugega asketa ali brahmana, ki ima globlje znanje glede popolnega prebujenja, kot ga ima Blaženi.”

“Povedal si veličasten in mogočen govor, Sāriputta, jasen in dobro razumljen, kot levje rjovenje, rekoč: ‘Jaz imam zaupanje, častiti gospod, v Blaženega na ta način, da niti v preteklosti, prihodnosti ali v sedanjosti ni najti drugega asketa ali brahmana, ki ima globlje znanje glede popolnega prebujenja, kot ga ima Blaženi.’

Toda ali si, Sāriputta, razumel te, ki so v preteklosti bili spoštovanja vredna bitja in spoznal te Blažene? Ali so imeli ti Blaženi takšne in takšne kreposti, so ti Blaženi imeli takšne in takšne kvalitete, so ti Blaženi imeli takšno in takšno modrost, so ti Blaženi imeli takšne in takšne načine življenja, so ti Blaženi imeli takšne in takšne osvoboditve?”

“Ne, častiti gospod.”

“Ampak, Sāriputta, ali si razumel te, ki bodo v prihodnosti spoštovanja vredna bitja in spoznal te Blažene? Ali bodo ti Blaženi imeli takšne in takšne kreposti, ti Blaženi imeli takšne in takšne kvalitete, ti Blaženi imeli takšno in takšno modrost, ti Blaženi imeli takšne in takšne načine življenja, ti Blaženi imeli takšne in takšne osvoboditve?”

“Ne, častiti gospod.”

“Toda ali si razumel mene, kdo sem v sedanjosti spoštovanja vredno bitje in me spoznal? Ali da ima Blaženi takšne in takšne kreposti, da ima Blaženi takšne in takšne kvalitete, da ima Blaženi takšno in takšno modrost, da ima Blaženi takšen in takšen način življenja, da ima Blaženi takšno in takšno osvoboditev?”

“Ne, častiti gospod.”

“Potem, Sāriputta, glede na ta pretekla, bodoča in sedanja spoštovanja vredna bitja, ti nimaš polne in točne vednosti. Kako je to, Sāriputta, da si sedaj povedal tako veličasten in mogočen govor, jasen, dobro razumljen, kot levje rjovenje, rekoč: ‘Jaz imam zaupanje, častiti gospod, v Blaženega na ta način, da niti v preteklosti, prihodnosti ali v sedanjosti ni najti drugega asketa ali brahmana, ki ima globlje znanje glede popolnega prebujenja, kot ga ima Blaženi’?”

“Jaz nimam, častiti gospod, glede teh preteklih, bodočih in sedanjih spoštovanja vrednih bitij popolne in točne vednosti. Seveda razumem, da je to, kar sem rekel, v skladu z učenjem.

To je podobno kraljevemu mestu, častiti gospod, blizu meje, ki ima močne temelje, močne stene in ena vhodna vrata. In tu je stražar, moder, izurjen in inteligenten, ki brani mesto pred tistimi neznanimi in spušča notri tiste, ki so dobro poznani. Ko gre po cesti na obhod in pregleduje vse v tem mestu, ne vidi takšne razpoke v zidu ali odprtine v zidu, da tudi mačka ne bi mogla uiti. To je lahko tako, vendar ve: ‘Katerokoli večje bitje vstopi ali izstopi iz tega mesta, bo vsako sigurno vstopilo ali izstopilo skozi ta vrata.’

Podobno, častiti gospod, razumem, da je v skladu z učenjem, da kdorkoli so že bila, častiti gospod, v preteklosti spoštovanja vredna bitja, vsi Blaženi, so po opustitvi petih ovir preželi z modrostjo vse pokvarjenosti uma, ki te napravijo slaboumnega. Svoje srce so trdno zasidrali v štirih načinih zasledovanja pozornosti in po razvoju sedmih dejavnikov prebujenja so se prebudili v neprekosljivo in popolno prebujenje.

Ta, kdorkoli so že, častiti gospod, spoštovanja vredna bitja prihodnosti, vsi ti Blaženi, bodo po opustitvi petih ovir preželi z modrostjo vse pokvarjenosti uma, ki te napravijo slaboumnega in bodo trdno zasidrali svoje srce v štirih načinih zasledovanja pozornosti in po razvoju sedmih dejavnikov prebujenja se bodo prebudili v neprekosljivo in popolno prebujenje.

In Blaženi, častiti gospod, spoštovanja vredno bitje v sedanjem času je prav tako po opustitvi sedmih ovir prežel z modrostjo vse pokvarjenosti uma, ki te napravijo slaboumnega. Trdno je zasidralje svoje srce v štirih načinih prakse pozornosti in se po razvoju sedmih dejavnikov prebujenja prebudil v neprekosljivo in popolno prebujenje.”

Tudi tam je Blaženi, ko je živel blizu Nāḷande v Pāvārikovem gozdu mangov, pogosto govoril menihom o učenju, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je srce popolnoma osvobojeno vplivov, se pravi: vpliva čutnosti, vpliva hrepenenja po ponovnem obstoju, vpliva nevednosti.”

11. Slabosti neetičnega ravnanja

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Nāḷande tako dolgo kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Pāṭaligāmo.”

“Prav, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. In Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov prispel v Pāṭaligāmo.

Ljudje iz Pāṭaligāma so slišali: “ Zdi se, da je Blaženi prispel v Pāṭaligāmo.” Ljudje iz Pāṭaligāma so se približali Blaženemu, ga počastili in sedli ob stran. Ko so sedeli ob strani, so rekli Blaženemu: “Naj Blaženi privoli, častiti gospod, da prebiva v našem zavetišču.” Blaženi se je molče strinjal.

Ko so ljudje iz Pāṭaligāma razumeli privolitev Blaženega, po tem ko so vstali iz svojih sedežev, so počastili in obkrožili Blaženega, ter se približali zavetišču. Ko so prispeli, so razgrnili rogoznice, tako da je bilo zavetišče prekrito z njimi, pripravili so sedeže, namestili vrč z vodo in prižgali oljno svetilko in se približali Blaženemu. Ko so ga počastili, so stopili ob stran in ko so stali ob strani, so rekli Blaženemu:

“Zavetišče je prekrito z rogoznicami, častiti gospod, sedeži so pripravljeni, vrč z vodo je pripravljen, oljna svetilka je prižgana, sedaj je čas, častiti gospod, da naredi Blaženi to, kar je nameraval.”

Potem je Blaženi, oblečen za večerni čas, vzel svojo posodo in obleko in skupaj s skupnostjo menihov odšel do zavetišča. Tam si je umil svoje noge in vstopil v zavetišče. Sedel je zraven sredinskega stebra in se obrnil proti vzhodu. Skupnost menihov je po tem, ko si je umila noge, vstopila v zavetišče in sedla za Blaženega blizu zahodnega zidu in se obrnila proti vzhodu, tako da so imeli Blaženega pred seboj. Prav tako so ljudje iz Pāṭaligāma, ko so si umili svoje noge, vstopili v zavetišče, sedli pred Blaženega blizu vzhodnega zidu, se obrnili proti zahodu, tako da so imeli Blaženega pred seboj.

In Blaženi je nagovoril ljudi iz Pāṭaligāma, rekoč: “Obstaja pet nevarnosti, ljudje, za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

Katerih pet?

1) Ljudje, ta, ki mu primanjkuje kreposti, ta, ki je izgubil svojo krepost ker je bil brezglav, trpi veliko izgubo bogastva. To je prva nevarnost za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

2) Nadalje, ljudje, o tem, ki mu primanjkuje kreposti, o tem, ki je izgubil svojo krepost, se slabo govori. To je druga nevarnost za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

3) Nadalje, ljudje, ta, ki mu primanjkuje kreposti, ta, ki je izgubil svojo krepost, kateremkoli zboru se približa, če je to zbor plemenitih ali zbor brahmanov ali zbor običajnih ljudi ali zbor asketov, se približa brez samozavesti, z zmedenostjo. To je tretja nevarnost za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

4) Nadalje, ljudje, ta, ki mu primanjkuje kreposti, ta, ki je izgubil svojo krepost, umre zmeden. To je četrta nevarnost za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

5) Nadalje, ljudje, ta, ki mu primanjkuje kreposti, ta, ki je izgubil svojo krepost, se ob razpadu telesa, po smrti, rodi v nižjem svetu, z nesrečno usodo, v propadu, v spodnjih sferah. To je peta nevarnost za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

To je pet nevarnosti, ljudje, za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

12. Prednosti etičnega ravnanja

To je pet prednosti, ljudje, za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

Katerih pet?

1) Ljudje, ta, ki je kreposten, ta, ki je popoln v kreposti ker je pazljiv, dobi veliko bogastva. To je prva korist za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

2) Nadalje, ljudje, o tem, ki je kreposten, o tem, ki je popoln v kreposti, se dobro govori. To je druga korist za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

3) Nadalje, ljudje, ta, ki je kreposten, ta, ki je popoln v kreposti, ko se približa kateremkoli zboru, naj bo to zbor kšatrij ali zbor brahmanov ali zbor običajnih ljudi ali zbor asketov, se približa s samozavestjo, brez zmedenosti. To je tretja korist za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

4) Nadalje, ljudje, ta, ki je kreposten, ta, ki je popoln v kreposti, umre brez zmedenosti. To je četrta korist za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

5) Nadalje, ljudje, ta, ki je kreposten, ta, ki je popoln v kreposti, se ob razpadu telesa, po smrti, rodi v srečni sferi, v nebeškem svetu. To je peta korist za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

To je pet prednosti, ljudje, za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.”

Potem, po poučevanju, bodrenju, navduševanju in odobravanju ljudi iz Pāṭaligāma in ko je večino noči govoril o učenju, jih je Blaženi odslovil, rekoč: “Noč je minila, ljudje, sedaj je čas, da greste po svojih opravkih.”

“Prav, častiti gospod,” so rekli ti ljudje iz Pāṭaligāma in vstali iz svojih sedežev, ga počastili, obkrožili ter odšli.

Potem je Blaženi, ne dolgo po tem, ko so ljudje iz Pāṭaligāma odšli, vstopil v prazno hišo.

13. Izgradnja Pāṭaligāma

Takrat sta magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra gradila utrdbo v Pāṭaligāmu v zaščito pred Vadžiji. Ob tem času je zelo veliko božanstev, na tisoče njih, zavzelo gradbišča pri Pāṭaligāmu.

Na takem mestu, kjer pomembna božanstva zavzamejo zemljišče, so srca velikih vladarjev in velikih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Na takem mestu, kjer srednja božanstva zavzamejo zemljišče, so srca srednjih vladarjev in srednjih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Na takem mestu, kjer nižja božanstva zavzamejo zemljišče, so srca nižjih vladarjev in nižjih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Blaženi je videl s svojim božanskim očesom[5], ki je prečiščeno in presega tega, ki ga ima normalni človek, da so božanstva, tisoče njih, zavzela gradbišča pri Pāṭaligāmu.

Proti jutru, ko se je dvignil iz svojega sedeža, je Blaženi nagovoril častitega Ānando, rekoč: “Kdo, Ānanda, gradi utrdbo v Pāṭaligāmu?”

“Magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra, častiti gospod, gradita utrdbo v Pāṭaligāmu v zaščito pred Vadžiji.”

“To je ravno tako, Ānanda, kakor če gradijo po posvetovanju z božanstvi Tāvatiṃsa[6]. Zato, Ānanda, magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra gradita utrdbo v Pāṭaligāmu v zaščito pred Vadžiji.

Tukaj, Ānanda, sem videl s svojim božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega tega, ki ga ima normalni človek, da je zelo veliko božanstev, tisoče njih, zavzelo gradbišča pri Pāṭaligāmu.

Na takem mestu, kjer pomembna božanstva zavzamejo zemljišče, so srca velikih vladarjev in velikih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Na takem mestu, kjer srednja božanstva zavzamejo zemljišče, so srca srednjih vladarjev in srednjih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Na takem mestu, kjer nižja božanstva zavzamejo zemljišče, so srca nižjih vladarjev in nižjih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Tako dolgo, Ānanda, dokler so tam bivališča plemenitih, tako dolgo dokler obstaja trgovanje, bo ta Pāṭaliputta glavno mesto. Za Pāṭaliputto, Ānanda, obstajajo tri nevarnosti: od ognja, od vode in od preloma zavezništva.”

Potem sta se magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra približala Blaženemu, izmenjala pozdrave z Blaženim in po izmenjavi vljudnostnega pogovora in pozdravov, obstala ob strani.

Ko sta stala ob strani, sta magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra rekla Blaženemu: “Naj dragi Gotama privoli, da njemu in skupnosti menihov danes ponudimo hrano.” Blaženi se je molče strinjal.

Ko sta magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra razumela strinjanje Blaženega, sta odšla so svojih bivališč. Tam so pripravili odlične jedi, zato sta najavila Blaženemu: “Čas je, dragi Gotama, hrana je pripravljena.”

Blaženi je oblečen v jutranja oblačila vzel svojo posodo in obleko in skupaj s skupnostjo menihov odšel v bivališče magadhanskega prvega ministra Sunīdha in Vassakāra. Ko je prispel, je sedel na pripravljen sedež.

Magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra sta s svojima rokama postregla odlično hrano in tako zadovoljila skupnost menihov, na čelu z Buddho. Ko je Blaženi pojedel, si je umil roke in svojo posodo, magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra pa sta zavzela nizko sedišče in sedla ob stran.

Ko sta sedela ob strani je Blaženi razveselil magadhanskega prvega ministra Sunīdha in Vassakāra s temi verzi:

“Kjerkoli si napravi bivališče,
potem ko nahrani bistre in krepostne,
ki živijo sveto življenje,

naj nameni dar božanstvom, ki so tam.
Ko jih časti, ona častijo njega,
ko jih spoštuje, ona spoštujejo njega.

Do njega imajo usmiljenje,
kot mati za sina lastnega.
Ker so mu naklonjena,
 vedno najde to, kar je dobro.”

Ko je Blaženi razveselil magadhanskega prvega ministra Sunīdha in Vassakāra s temi verzi, je vstal iz svojega sedeža in odšel.

Magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra sta tesno sledila Blaženemu, z mislijo: “Vrata skozi katera bo asket Gotama odšel, bodo dobila ime Gotamova mestna vrata in brod, s katerim bo prečkal reko Ganges, bo dobil ime Gotamov brod.”

Vrata skozi katera je Blaženi odšel, so dobila ime Gotamova mestna vrata. Potem se je Blaženi približal reki Ganges. Ta čas je bila reka Ganges polna do roba, tako da so vrane na bregu lahko pile iz nje. Nekateri ljudje so iskali čolne, nekateri so iskali splave in nekateri so gradili splave, s katerimi so želeli prečkati reko, od tega na drugi breg.

In Blaženi je ravno tako, kot bi močan mož stegnil skrčeno roko ali skrčil stegnjeno roko, izginil iz bližnjega brega reke Ganges in se pojavil na oddaljenem bregu, skupaj s skupnostjo menihov.

Blaženi je videl te ljudi, nekateri so iskali čolne, nekateri so iskali splave in nekateri so gradili splave, s katerimi so želeli prečkati reko, od tega na drugi breg.

In Blaženi, ker je razumel pomen tega, je ob tej priliki izrekel nekaj zelo čustvenega:

“Ti, ki prečkajo reko ali tok,
so napravili most in pustili močvirja za seboj.

Ko drugi še vedno vežejo splav,
so modri že prečkali reko.”

14. Štiri plemenite resnice

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Koṭigāmo.” “Prav, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. In Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel do Koṭigāme in bival v bližini.

Tam je Blaženi nagovoril menihe, rekoč: “Zaradi nerazumevanja Štirih plemenitih resnic in pomanjkanja bistroumnosti, ste menihi, tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v saṃsāri.

Katerih štirih?

1) Zaradi nerazumevanja in nedojemanja Plemenite resnice o trpljenju, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v toku življenja.

2) Zaradi nerazumevanja in nedojemanja Plemenite resnice o izvoru trpljenja, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v toku življenja.

3) Zaradi nerazumevanja in nedojemanja Plemenite resnice o prenehanju trpljenja, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v toku življenja.

4) Zaradi nerazumevanja in nedojemanja plemenite resnice o poti, ki pelje proti prenehanju trpljenja, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v toku življenja.

Toda sedaj je bila Plemenita resnica o trpljenju razumljena in poznana, Plemenita resnica o izvoru trpljenja razumljena in poznana, Plemenita resnica o prenehanju trpljenja razumljena in poznana, Plemenita resnica o poti, ki pelje h prenehanju trpljenja razumljena in poznana. Hrepenenje po nadaljevanju bivanja je bilo izkoreninjeno, kar vodi do ponovnega bivanja je bilo izčrpano, ni več nadaljevanja v bivanju.”

To so bile besede Blaženega. Ko je to povedal, je še dodal:

“Ker prej nismo videli tako,
kot v resnici Štiri plemenite resnice so,
smo morali dolgo časa potovati
 skozi različna bivanja.

Sedaj je bilo to videno,
 izkoreninjeno je, kar vodi v ponovno bivanje.
Korenina trpljenja je bila izpuljena,
ni več nadaljevanja v obstoju.”

Tudi tam je Blaženi, ko je živel v Koṭigāmi, pogosto govoril menihom o učenju, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je srce popolnoma osvobojeno vplivov, se pravi: vpliva čutnosti, vpliva hrepenenja po obstoju, vpliva nevednosti.”

15. Smrti v Nātiki

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Koṭigāme tako dolgo kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Nātiko.”

“Prav, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. Potem je Blaženi skupaj z veliko skupnostjo menihov prispel v Nātiko, kjer je živel v hiši iz opeke.

Tedaj se je častiti Ānanda približal Blaženemu, ga počastil in sedel ob stran. Sede ob strani je častiti Ānanda rekel Blaženemu:

“Menih z imenom Sāḷha, častiti gospod, je umrl v Nātiki. Kam je šel? Kakšna je njegova bodoča usoda?

Nuna z imenom Nandā, častiti gospod, je umrla v Nātiki. Kam je šla? Kakšna je njena bodoča usoda?

Laični moški z imenom Sudatta, častiti gospod, je umrl v Nātiki. Kam je šel? Kakšna je njegova bodoča usoda?

Laična ženska z imenom Sujātā, častiti gospod, je umrla v Nātiki. Kam je šla? Kakšna je njena bodoča usoda?

Laični moški z imenom Kakudha, častiti gospod, je umrl v Nātiki. Kam je šel? Kakšna je njegova bodoča usoda?

Laični moški z imenom Kāliṅga, častiti gospod, je umrl v Nātiki. Kam je šel? Kakšna je njegova bodoča usoda?

Laični moški z imenom Nikaṭa, častiti gospod, je umrl v Nātiki. Kam je šel? Kakšna je njegova bodoča usoda?

Laični moški z imenom Kaṭissaha, častiti gospod, je umrl v Nātiki. Kam je šel? Kakšna je njegova bodoča usoda?

Laični moški z imenom Tuṭṭha, častiti gospod, je umrl v Nātiki. Kam je šel? Kakšna je njegova bodoča usoda?

Laični moški z imenom Santuṭṭha, častiti gospod, je umrl v Nātiki Kam je šel? Kakšna je njegova bodoča usoda?

Laični moški z imenom Bhadda, častiti gospod, je umrl v Nātiki. Kam je šel? Kakšna je njegova bodoča usoda?

Laični moški z imenom Subhadda, častiti gospod, je umrl v Nātiki. Kam je šel? Kakšna je njegova bodoča usoda?”

“Menih Sāḷha, Ānanda, je skozi uničenje vplivov, brez vplivov, osvobojen v srcu, osvobojen skozi modrost, živel s to vednostjo, neposredno doživel in sam dosegel Nibbāno v tem življenju[7].

Nuna Nandā, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavila v Brahmovih svetovih in bo dosegla končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnila iz tistega sveta.

Laični moški Sudatta, Ānanda, je skozi popolno uničenje treh ovir in pojemanja strasti, jeze in zablode postal enkratni povratnik in se bo vrnil samo še enkrat na ta svet in potem bo zanj konec trpljenja.

Laična ženska Sujātā, Ānanda, je skozi popolno uničenje treh ovir postala vstopajoča v tok in ni več podvržena padcu v nižje sfere in bo zagotovo dosegla končno prebujenje.

Laični moški Kakudha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Kāliṅga, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Nikaṭa, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Kaṭissaha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Tuṭṭha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Santuṭṭha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Bhadda, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Subhadda, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Več kot petdeset laikov, Ānanda, je umrlo v Nātiki. Skozi popolno uničenje petih nižjih ovir so se spontano pojavili v svetovih Brahme in bodo tam dosegli končno osvoboditev, ne da bi se vrnili iz tistega sveta.

Več kot devetdeset laikov, Ānanda, je umrlo v Nātiki. Skozi popolno uničenje treh ovir in z zmanjšanjem poželenja, jeze in zablode, so postali enkratni povratniki in se bodo vrnili samo še enkrat na ta svet, potem pa bo zanje konec trpljenja.

Več kot petsto laikov, Ānanda, je umrlo v Nātiki. Skozi popolno uničenje treh ovir so postali vstopajoči v tok in niso več predmet padca v nižje sfere in imajo določeno usodo, ki se zaključi v končnem prebujenju.

Ampak, to ni noben čudež, Ānanda, da bodo morali ti, ki so postali bitja, umreti. Vendar, če bi vedno pristopili k Osvobojenemu ko kdo tukaj umre in ga vprašal o njem, Ānanda, bi bilo to neprijetno za Osvobojenega.

16. Zrcalo Dhamme

Zato, Ānanda, bom učil to razlago učenja, imenovano Zrcalo Dhamme. Če bo Plemeniti učenec s tem učenjem oskrbljen, bo če to želi, lahko izjavil o sebi: ‘Potrošeno je rojstvo v peklu, potrošeno je rojstvo v maternici živali, potrošeno je rojstvo v sferi padlih duhov, potrošeno je padanje v nesrečni kraj v nižjih sferah, jaz sem vstopajoči v tok, nič več predmet padanja v nižje sfere in imam določeno končanje usode v končnem prebujenju.’

In kaj, Ānanda, je razlaga učenja imenovanega Zrcalo Dhamme, s čigar oskrbljenostjo lahko plemeniti učenec, če to želi, izjavi o sebi: ‘Presegel sem rojstvo v pekel, presegel sem rojstvo v živalski svet, presegel sem rojstvo v svetu duhov, presegel sem propad v nesrečne kraje in nižje sfere. Jaz sem vstopajoči v tok, nič več predmet padanja v nižje sfere in moja usoda je, da spoznam končno prebujenje’?

Plemeniti učenec ima popolno zaupanje v Buddho: ‘Ta Blaženi je popolnoma prebujen, brezhiben v znanju in razumevanju, srečen, poznavalec svetov, učitelj in vodnik brez primere, učitelj bogov in ljudi, prebujen in Blažen.’

On ima popolno zaupanje v Dhammo: ‘Dhammo je Blaženi dobro razložil, je očitna, brezčasna, vabi k raziskovanju, vodi naprej in jo lahko modri sam razume.’

On ima popolno zaupanje v Skupnost: ‘Skupnost učencev Blaženega je dobra v svoji praksi, Skupnost učencev Blaženega je direktna v svoji praksi, Skupnost učencev Blaženega je sistematična v svoji praksi, Skupnost učencev Blaženega je pravilna v svoji praksi, se pravi, štirje pari oseb, osem individualnih oseb, to je Skupnost učencev Blaženega, oni so vredni darovanj, gostoljubnosti, darov in spoštljivih pozdravov, so neprekosljivo polje zaslug za svet.’

On je oskrbljen s čudovito plemenito krepostjo, neprelomljeno, brezhibno, čisto, brezmadežno, osvobajajočo, ki jo hvalijo modri, brez pokvarjenosti, ki vodi do zbranosti.

To je predstavitev učenja, Ānanda, imenovanega Zrcalo Dhamme. Če je plemeniti učenec oskrbljen z njim lahko, če to želi, razglasi o sebi: ‘Presegel sem rojstvo v pekel, presegel sem rojstvo v živalski svet, presegel sem rojstvo v svet duhov, presegel sem propad v nesrečne kraje in nižje sfere. Jaz sem vstopajoči v tok, nisem več predmet padanja v nižje sfere in moja usoda je, da spoznam končno prebujenje.’”

Tudi tam je Blaženi, ko je živel blizu Nātike v hiši iz opeke, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je srce popolnoma osvobojeno vplivov, se pravi: vpliva čutnosti, vpliva hrepenenja po obstoju, vpliva nevednosti.”

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Nātike tako dolgo kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Vesālī.”

“Prav, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. Potem je Blaženi skupaj z veliko skupnostjo menihov prispel k Vesālīju, kjer je bival v Ambapālījinem gozdu. Tam je nagovoril menihe:

“Pozorno in s polnim zavedanjem, menihi, naj živi menih, to je naš nasvet vam. In kako, menihi, je menih pozoren?

Menihi, menih z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje telo kot telo in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje občutke kot občutke in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje srce kot srce in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje pojave kot pojave in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet.

Tako, menihi, je menih pozoren. In kako, menihi, ima menih popolno zavedanje?

Menihi, ko gre menih naprej, ko gre nazaj, je on ta, ki vadi s polnim zavedanjem. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri gledanju naprej ali pri gledanju naokoli. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri prepogibanju ali pri raztegovanju. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem v nošenju svoje dvojne obleke, posode in drugih oblek. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri hranjenju in pitju, pri žvečenju, pri okušanju. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri odvajanju blata in urina. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri hoji, stanju, sedenju, spanju, hoji, govorjenju in pri vzdrževanju tišine. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem.

17. Kurtizana Ambapālī

Kurtizana Ambapālī je slišala: “Zdi se, da je Blaženi prispel k Vesālīju in biva v mojem gozdu mangov.”

Ko je bilo pripravljeno veliko uglednih in veličastnih kočij je kurtizana Ambapālī zapregla te ugledne in veličastne kočije in odpotovala s temi uglednimi in veličastnimi kočijami iz Vesālīja. Ko so prišli s kočijami do njenega parka, tako daleč kot so omogočala tla, je sestopila iz kočije in se peš napotila k Blaženemu. Ko je prišla in počastila Blaženega, je sedla ob stran. Ko je kurtizana Ambapālī sedela ob strani Blaženega, jo je ta poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi.

Potem je kurtizana Ambapālī, ko jo je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, rekla Blaženemu: “Naj mi Blaženi dopusti, častiti gospod, da mu jutri ponudim obrok hrane, skupaj s skupnostjo menihov.”

Blaženi se je molče strinjal. Kurtizana Ambapālī je, ko je razumela soglasje Blaženega z molkom, vstala iz svojega sedeža, ga počastila, obkrožila in odšla.

Licchavīji iz Vesālīja so prav tako slišali: “ Blaženi je resnično prispel v Vesālī in biva v Ambapālījinem gozdu.”

Potem so Licchavīji, ko so pripravili veliko uglednih in veličastnih kočij, zapregli te ugledne in veličastne kočije in odšli s temi uglednimi in veličastnimi kočijami iz Vesālīja. Tam je bilo nekaj Licchavījev modrih, modrega izgleda, v modrih oblekah in z modrimi okraski; nekateri od Licchavījev so bili rumeni, rumenega izgleda, v rumenih oblekah in z rumenimi okraski; nekateri od Licchavījev so bili rdeči, rdečega izgleda, v rdečih oblekah in z rdečimi okraski; nekateri od Licchavījev so bili beli, belega izgleda, v belih oblekah in z belimi okraski.

Kurtizana Ambapālī se je peljala ob mladini Licchavījev, z osjo ob osi, kolesom ob kolesu in jarmu ob jarmu. Ti Licchavīji so rekli kurtizani Ambapālī: “Zakaj se ti, dekle Ambapālī, pelješ ob mladini Licchavījev, z osjo ob osi, s kolesom ob kolesu in jarmu ob jarmu?”

“Ker sem povabila Blaženega, plemeniti gospodje, na jutrišnji obrok hrane, skupaj s skupnostjo menihov.”

“Daj ta obrok nam, Ambapālī.”

“Če bi mi, plemeniti gospodje, dali ves Vesālī z vsem ozemljem in njegovo okolico, vam še vedno ne bi dala tega obroka.”

Licchavīji so tlesknili s svojimi prsti: “Ženska nas je premagala, ženska nas je premagala.”

Potem so Licchavīji vstopili v Ambapālījin gozd. Blaženi je videl te Licchavīje, ki so prišli od daleč in je nagovoril menihe: “Menihi, ki niso videli božanstev Tāvatiṃsa, poglejte licchavījske družine, menihi, poglejte licchavījske družine, menihi, kontemplirajte licchavījske družine, ki so kakor božanstva iz Tāvatiṃse.”

Potem, ko so Licchavīji odšli tako daleč, kot so kočijam dovolila tla, so sestopili iz kočij in se peš napotili k Blaženemu. Ko so prišli do njega in ga počastil, so sedli ob stran.

Ko so Licchavīji sedeli ob strani, jih je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Ko je Blaženi Licchavīje poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, so ti rekli Blaženemu: “Prosimo, da se strinjate z nami, da vam in skupnosti menihov jutri ponudimo obrok hrane.”

“Za jutri sem že dal soglasje kurtizani Ambapālī za obrok hrane.”

Licchavīji so tlesknili s svojimi prsti: “Ženska nas je premagala, ženska nas je premagala.”

Licchavīji so se strinjali in zadovoljni sprejeli besede Blaženega. Nato so vstali iz svojih sedežev, počastil in obkrožili Blaženega, ter odšli.

Ko je noč minila je kurtizana Ambapālī pripravila odlično hrano v svojem parku in najavila Blaženemu: “Čas je, častiti gospod, obed je pripravljen.”

Blaženi se je oblekel, vzel svojo posodo in obleko in skupaj s skupnostjo menihov odšel do rezidence kurtizane Ambapālī. Ko je prišel, je sedel na pripravljen sedež. Kurtizana Ambapālī je odlične jedi sama postregla in z njimi nasitila skupnost menihov, z Buddho na čelu.

Ko je Blaženi pojedel, si opral roke in svojo posodo, je kurtizana Ambapālī sedla ob stran na nizki sedež. Ko je sedela ob strani je rekla Blaženemu: “Jaz poklanjam ta park, častiti gospod, skupnosti menihov na čelu z Buddho.”

Blaženi je park sprejel. Potem je Blaženi, ko je poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil kurtizano Ambapālī z govorom o Dhammi, vstal iz svojega sedeža in odšel.

Tudi tam je Blaženi, ko je živel v Vesālīju, v Ambapālījinem gozdu, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je srce popolnoma osvobojeno vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po nadaljnjem obstoju, vplivov nevednosti.”

18. Bolezen Blaženega

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Ambapālījinega gozda tako dolgo kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v vasico Veḷuvo.”

“Prav, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. In Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel do vasice Veḷuva in tam živel.

Tam je Blaženi nagovoril menihe: “Pojdite, menihi, in preživite deževni umik v bližini Vesālīja, da boste živeli kot prijatelji, kot družabniki, kot tovariši in jaz bom preživel deževni umik prav tukaj, pri vasici Veḷuva.”

“Prav, častiti gospod,” in ti menihi so po odgovoru Blaženemu preživeli deževni umik v bližini Vesālīja, kjer so živeli kot prijatelji, kot družabniki, kot tovariši. Blaženi je preživel deževni umik prav tam, pri vasici Veḷuva.

Med deževnim umikom se je v Blaženemu pojavila težka bolezen in se nadaljevala z močnimi in kakor smrtnimi občutki. To je Blaženi prebil pozorno, s polnim zavedanjem in ne da bi bil vznemirjen. Blaženemu je prišlo na misel sledeče: “Ni primerno, da bi dosegel končno ugasnitev, ne da bi prej nagovoril svojih spremljevalcev, ne da bi obvestil skupnosti menihov. Ko odločno zavračam to bolezen, lahko živim naprej.”

In Blaženi je odločno zavrnil to bolezen, obdržal tvorbo življenja in živel še naprej. Bolezen Blaženega se je ublažila. Ko je Blaženi okreval, je ne dolgo zatem odšel iz sobe in sedel na pripravljen sedež pred kočo.

Častiti Ānanda se je približal Blaženemu in ko je počastil Blaženega je sedel ob stran. Sede ob strani je častiti Ānanda rekel Blaženemu:

“Spoštovani Gospod, videl sem Blaženega dobrega počutja, videl sem Blaženega, ki je ostal trden, ko je bil bolan. Moje telo, častiti gospod, je postalo šibko in čeprav nisem mogel pravilno videti in stvari niso bile več tako jasne, se mi je zdelo, spoštovani gospod, da je Blaženi bolan. Vendar mi je bilo v uteho to, da Blaženi ne bo dosegel končne osvoboditve, dokler Blaženi ne bo nagovoril skupnosti menihov.”

“Toda kaj, Ānanda, skupnost menihov pričakuje od mene? Dhammo sem učil, Ānanda, ne da bi razlikoval med ezoteričnim in eksoteričnim. Za osvobojenega, Ānanda, glede učenja ni ničesar, kar bi bilo v zaprti pesti.

Komerkoli, Ānanda, se pojavi misel: ‘Jaz bom vodil skupnost menihov ali ‘Name naj se obračajo menihi’, naj potem on govori, Ānanda, skupnosti menihov. Za Osvobojenega, Ānanda, se ne pojavi misel: ‘Jaz bom vodil skupnost menihov’ ali ‘Name naj se obračajo menihi’, zakaj potem, Ānanda, naj bi Osvobojeni govoril skupnosti menihov?

Jaz, Ānanda, sem sedaj star, ostarel, visoke starosti, star sem osemdeset let. To je tako, Ānanda, kot stari voz, ki gre naprej samo takrat, ko je podprt z bambusom. Ravno tako, Ānanda, jaz mislim, da telo Osvobojenega deluje samo tako, da je podprto z bambusom.

Ko Osvobojeni ne daje pozornosti kakršnimkoli objektom, Ānanda, ko so se vsi občutki utišali, lahko vstopi v brezobjektno zbranost uma. Takrat, Ānanda, je telo Osvobojenega najbolj udobno.

Zato, Ānanda, živi s samim sabo kot otokom, samim kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča. In kako, Ānanda, menih živi s sabo kot otokom, sabo kot zatočiščem, brez drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča?

Ānanda, menih z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje telo kot telo in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje občutke kot občutke in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje srce kot srce in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje pojave kot pojave in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet.

Tako, Ānanda, je menih svoj otok, sam svoje zatočišče, brez nobenega drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča. Za kateregakoli, Ānanda, tako sedaj, kot po moji smrti, vsak ki živi v sebi kot otoku, v sebi kot zatočišču, brez nobenega drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča - ti moji menihi, Ānanda, ki želijo prakticirati, bodo najboljši med najboljšimi.”

19. Ānandov neuspeh

Potem je Blaženi, oblečen za jutranji čas, vzel svojo posodo in obleko in odšel v Vesālī po hrano. Ko je šel po miloščinsko hrano v Vesālī in se vrnil s pohoda in ko je pojedel obrok, je nagovoril častitega Ānando: “Vzemi podlogo za sedenje, Ānanda, šla bova do svetišča Cāpāla, da tam preživiva dan.”

“Prav, častiti gospod,” je rekel častiti Ānanda. Ko je odgovoril Blaženemu in vzel podlogo za sedenje, je sledil Blaženemu.

Blaženi je odšel k svetišču Cāpāla in ko je prispel tja, je sedel na pripravljen sedež. Častiti Ānanda je po tem, ko je počastil Blaženega, sedel ob stran. Sede ob strani je Blaženi rekel častitemu Ānandi: “Očarljiv, Ānanda, je Vesālī, očarljivo je svetišče Udena, očarljivo je svetišče Gotamaka, očarljivo je svetišče Sattamba, očarljivo je svetišče Mnogih sinov, očarljivo je svetišče Sārandada, očarljivo je svetišče Cāpāla.

Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri temelje moči[8], lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo dobo ali za kar je ostalo od nje. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri temelje moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za celo dobo ali za kar je ostalo od nje.”

Toda čeprav je napravil Blaženi tako močan namig, napravil tako veliko sugestijo, tega častiti Ānanda ni mogel dojeti in ni prosil Blaženega, rekoč: “Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo dobo, naj Srečni ostane za celo dobo, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi,” kakor tisti, čigar srce je bilo obsedeno z Māro[9].

Drugič je Blaženi nagovoril častitega Ānando, rekoč: “Očarljiv, Ānanda, je Vesālī, očarljivo je svetišče Udena, očarljivo je svetišče Gotamaka, očarljivo je svetišče Sattamba, očarljivo je svetišče Mnogih sinov, očarljivo je svetišče Sārandada, očarljivo je svetišče Cāpāla.

Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri duhovne moči, lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo dobo ali za kar je ostalo od nje. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri temelje moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za življenje ali kar je ostalo od njega.”

Toda častiti Ānanda, čeprav je napravil Blaženi tako močan namig, napravil tako veliko sugestijo, tega ni dojel in ni prosil Blaženega, rekoč: “Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo dobo, naj Srečni ostane za celo dobo, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi,” kakor tisti, čigar srce je obsedeno z Māro.

Tretjič je Blaženi nagovoril častitega Ānando, rekoč: “Očarljiv, Ānanda, je Vesālī, očarljivo je svetišče Udena, očarljivo je svetišče Gotamaka, očarljivo je svetišče Sattamba, očarljivo je svetišče Mnogih sinov, očarljivo je svetišče Sārandada, očarljivo je svetišče Cāpāla.

Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri duhovne moči, lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo dobo ali za kar je ostalo od nje. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri temelje moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za življenje ali kar je ostalo od njega.”

Toda častiti Ānanda, čeprav je napravil Blaženi tako močan namig, napravil tako veliko sugestijo, tega ni dojel in ni prosil Blaženega, rekoč: “Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo dobo, naj Srečni ostane za celo dobo, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi,” kakor tisti, čigar srce je obsedeno z Māro.

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando, rekoč: “Pojdi, Ānanda, po svojih opravkih.”

“Prav, častiti gospod” je rekel častiti Ānanda, vstal iz svojega sedeža, počastil Blaženega, ga obkrožil in sedel ne daleč stran, ob vznožje nekega drevesa.

20. Opustitev življenjskega toka

Ne dolgo potem, ko je častiti Ānanda odšel, se je zlobni Māra približal Blaženemu. Ko se mu je približal, je ostal stoječ ob strani. Ko je stal ob strani je zlobni Māra rekel Blaženemu:

“Naj Blaženi zdaj popolnoma ugasne. Naj Srečni zdaj popolnoma ugasne. Sedaj je čas, častiti gospod, za končno ugasnitev Blaženega. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

‘Jaz ne bom dosegel končne ugasnitev, zlobnež, tako dolgo, dokler moji menihi ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učijo čudovito Dhammo.’

Toda sedaj, častiti gospod, so menihi Blaženega pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučili od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi zdaj popolnoma ugasne. Naj Srečni zdaj popolnoma ugasne. Sedaj je čas, častiti gospod, za končno ugasnitev Blaženega. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

‘Jaz ne bom dosegel končne ugasnitve, zlobnež, tako dolgo, dokler moje nune ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učijo čudovito Dhammo.’

Toda sedaj, častiti gospod, so nune Blaženega prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučile od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi zdaj popolnoma ugasne. Naj Srečni zdaj popolnoma ugasne. Sedaj je čas, častiti gospod, za končno ugasnitev Blaženega. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

‘Jaz ne bom dosegel končne ugasnitve, zlobnež, tako dolgo, dokler moji laični moški ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Učenja, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učijo čudovito Dhammo.’

Toda sedaj, častiti gospod, so laični moški Blaženega pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučili od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi zdaj popolnoma ugasne. Naj Srečni zdaj popolnoma ugasne. Sedaj je čas, častiti gospod, za končno ugasnitev Blaženega. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

‘Jaz ne bom dosegel končne ugasnitve, zlobnež, tako dolgo, dokler moje laične ženske ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učile čudovito Dhammo.’

Toda sedaj, častiti gospod, so laične ženske Blaženega prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučile od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi zdaj popolnoma ugasne. Naj Srečni zdaj popolnoma ugasne. Sedaj je čas, častiti gospod, za končno ugasnitev Blaženega. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

‘Jaz ne bom dosegel končne ugasnitve, zlobnež, tako dolgo, dokler to moje duhovno življenje ne postane uspešno in cvetoče, dobro razširjeno, poznano med mnogimi, dokler ni dobro razloženo med božanstvi in med ljudmi.’

Toda sedaj, častiti gospod, duhovno življenje Blaženega je uspešno in cvetoče, dobro razširjeno, poznano med mnogimi, je dobro razloženo med božanstvi in ljudmi. Naj Blaženi doseže končno ugasnitev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno ugasnitev, sedaj je čas, častiti gospod, za končno ugasnitev Blaženega.”

Ko je bilo to rečeno, je Blaženi rekel zlobnemu Māri: “Naj te ne skrbi, zlobnež, ne bo več dolgo, ko bo Osvobojeni končno ugasnjen. Ko bodo minili trije meseci od sedaj, bo Osvobojeni dosegel končno ugasnitev.”

Potem je pri svetišču Cāpāla Blaženi pozorno, s polnim zavedanjem, opustil življenjski proces. Tedaj se je zgodil velik potres in strašen, grozljiv udarec groma.

Potem je Blaženi, ker je razumel pomen tega, ob tej priliki izrekel vzvišeni izrek:

“Merljivo in nemerljivo nadaljevanje,
te tvorbe obstoja je modrec opustil.
Zadovoljen v sebi in zbran,
se je iztrgal iz svojega sebstva, kot bi prelomil železni oklep.”

21. Osem razlogov za potrese

Častitemu Ānandi je prišlo na misel: “Zagotovo je presenetljiv, zagotovo je neverjeten ta velik potres, ta zelo velik potres in ta grozen, lase dvigajoči grom. Kaj je bil razlog, kaj je bil vzrok za nastanek tega velikega potresa?”

Častiti Ānanda se je približal Blaženemu in po tem, ko se mu je približal in ga počastil, je sedel ob stran. Sede ob strani je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Zagotovo je presenetljiv, častiti gospod, zagotovo je neverjeten, častiti gospod, ta velik potres, ta zelo velik potres in ta grozen, lase dvigajoči grom. Kaj je bil razlog, častiti gospod, kaj je bil vzrok za nastanek tega velikega potresa?”

“Obstaja osem razlogov, osem vzrokov, Ānanda, za nastanek velikega potresa.

Katerih osem?

1) Ta velika zemlja, Ānanda, stoji v vodi, voda stoji v zraku, zrak stoji v prostoru. Pride čas, Ānanda, ko pihajo veliki vetrovi in ko pihajo veliki vetrovi, se premakne voda in ko se premakne voda, se premakne zemlja. To je prvi razlog, prvi vzrok za nastanek velikega potresa.

2) Nadalje, Ānanda, ko asket ali brahman ali božanstvo, ta z veliko močjo, ta z velikim veličanstvom, skozi duhovno moč doseže popolno obvladovanje srca in potem razvije omejeno zaznavanje zemlje ali pa neomejeno zaznavanje vode, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in se strese. To je drugi razlog, drugi vzrok za nastanek velikega potresa.

3) Nadalje, Ānanda, ko bodoči Buddha zavestno in odločno zapusti svojo začasno obliko v nebesih ugodja in pozorno, s polnim zavedanjem vstopi v svojo materino maternico, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je tretji razlog, tretji vzrok za nastanek velikega potresa.

4) Nadalje, Ānanda, ko bodoči Buddha pozorno, s polnim zavedanjem izstopi iz maternice svoje matere, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je četrti razlog, četrti vzrok za nastanek velikega potresa.

5) Nadalje, Ānanda, ko se Osvobojeni popolnoma prebudi do neprekosljivo in popolnega prebujenja, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je peti razlog, peti vzrok za nastanek velikega potresa.

6) Nadalje, Ānanda, ko Osvobojeni zažene neprekosljivo kolo Dhamme, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je šesti razlog, šesti vzrok za nastanek velikega potresa.

7) Nadalje, Ānanda, ko Osvobojeni pozorno, s polnim zavedanjem opusti življenjski proces, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je sedmi razlog, sedmi vzrok za nastanek velikega potresa.

8) Nadalje, Ānanda, ko Osvobojeni končno doseže Nibbāno brez ostanka, ki nima preostanka, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je osmi razlog, osmi vzrok za nastanek velikega potresa. To je osem razlogov, osem vzrokov za nastanek velikega potresa.

22. Osem zborovanj

Obstaja, Ānanda, osem zborovanj.

Katerih osem?

Zborovanje kšatrij, zborovanje brahmanov, zborovanje gospodarjev, zborovanje asketov, zborovanje božanstev Štirih velikih kraljev, zborovanje božanstev Tāvatiṃsa, zborovanje Mār, zborovanje Brahm.

1) Spomnim se, Ānanda, da sem se približal zboru neštetih stotin kšatrij. Tam sem sedel z njimi, se z njimi pogovarjal in razpravljal. In moj videz in moj glas sta postala prav takšna kot je bil njihov. Z govorom o Dhammi sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta ki govori, božanstvo ali človek?’ Ko je bil moj govor o Dhammi končan, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

2) Spomnim se, Ānanda, da sem se približal zboru neštetih stotin brahmanov. Tam sem sedel z njimi, se z njimi pogovarjal in razpravljal. In moj videz in moj glas sta postala prav takšna kot je bil njihov. Z govorom o Dhammi sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta ki govori, božanstvo ali človek?’ Ko je bil moj govor o Dhammi končan, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

3) Spomnim se, Ānanda, da sem se približal zboru neštetih stotin gospodarjev. Tam sem sedel z njimi, se z njimi pogovarjal in razpravljal. In moj videz in moj glas sta postala prav takšna kot je bil njihov. Z govorom o Dhammi sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta ki govori, božanstvo ali človek?’ Ko je bil moj govor o Dhammi končan, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

4) Spomnim se, Ānanda, da sem se približal zboru neštetih stotin asketov. Tam sem sedel z njimi, se z njimi pogovarjal in razpravljal. In moj videz in moj glas sta postala prav takšna kot je bil njihov. Z govorom o Dhammi sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta ki govori, božanstvo ali človek?’ Ko je bil moj govor o Dhammi končan, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

5) Spomnim se, Ānanda, da sem se približal zboru neštetih stotin božanstev Štirih velikih kraljev. Tam sem sedel z njimi, se z njimi pogovarjal in razpravljal. In moj videz in moj glas sta postala prav takšna kot je bil njihov. Z govorom o Dhammi sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta ki govori, božanstvo ali človek?’ Ko je bil moj govor o Dhammi končan, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

6) Spomnim se, Ānanda, da sem se približal zboru neštetih stotin božanstev Tāvatiṃsa. Tam sem sedel z njimi, se z njimi pogovarjal in razpravljal. In moj videz in moj glas sta postala prav takšna kot je bil njihov. Z govorom o Dhammi sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta ki govori, božanstvo ali človek?’ Ko je bil moj govor o Dhammi končan, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

7) Spomnim se, Ānanda, da sem se približal zboru neštetih stotin Mār. Tam sem sedel z njimi, se z njimi pogovarjal in razpravljal. In moj videz in moj glas sta postala prav takšna kot je bil njihov. Z govorom o Dhammi sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta ki govori, božanstvo ali človek?’ Ko je bil moj govor o Dhammi končan, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

8) Spomnim se, Ānanda, da sem se približal zboru neštetih stotin Brahm. Tam sem sedel z njimi, se z njimi pogovarjal in razpravljal. In moj videz in moj glas sta postala prav takšna kot je bil njihov. Z govorom o Dhammi sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta ki govori, božanstvo ali človek?’ Ko je bil moj govor o Dhammi končan, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

To je Ānanda, osem zborovanj.

23. Osem načinov mojstrstva

Ānanda, obstaja osem razsežnosti mojstrstva.

Katerih osem?

1) Zaznavajoč objekt notranje[10], nekdo vidi objekte zunanje, omejene, lepe ali grde. Ko jih obvlada, jih zaznava: ‘Jaz vem in vidim’. To je prva razsežnost mojstrstva.

2) Zaznavajoč objekt notranje, nekdo vidi objekte zunanje, neomejene, lepe ali grde. Ko jih obvlada, jih zaznava: Jaz vem in vidim’. To je druga razsežnost mojstrstva.

3) Ne da bi notranje zaznaval objekt[11], nekdo vidi objekte zunanje, omejene, lepe ali grde. Ko jih obvlada, jih zaznava: ‘Jaz vem in vidim’. To je tretja razsežnost mojstrstva.

4) Ne da bi notranje zaznaval objekt, nekdo vidi objekte zunanje, neomejene, lepe ali grde. Ko jih obvlada, jih zaznava: ‘Jaz vem in vidim’. To je četrta razsežnost mojstrstva.

5) Ne da bi notranje zaznaval objekt, nekdo vidi objekte zunanje, modre, modro obarvane, modrega videza, sijoče modro, prav kakor je modra roža z imenom ummā, modro obarvana, modrega videza, sijoče modra ali ravno tako kot je krpa iz Benaresa zglajena na obeh straneh, da je modra, modro obarvana, modrega videza, sijoče modra. Tako, ne da bi notranje zaznaval objekt, vidi objekte zunanje, modre, modro obarvane, modrega videza, sijoče modro. Ko jih obvlada, jih zaznava: ‘Jaz vem in vidim’. To je peta razsežnost mojstrstva.

6) Ne da bi notranje zaznaval objekt, nekdo vidi objekte zunanje, rumene, rumeno obarvano, rumenega videza, sijoče rumeno, prav kakor je rumena roža z imenom kaṇikāra, rumeno obarvana, rumenega videza, sijoče rumena, ali ravno tako kot je krpa iz Benaresa zglajena na obeh straneh, da je rumena, rumeno obarvana, rumenega videza, sijoče rumena. Tako, ne da bi notranje zaznaval objekt, vidi objekte zunanje, rumene, rumene barve, rumenega videza, sijoče rumeno. Ko jih obvlada, jih zaznava: ‘Jaz vem in vidim’. To je šesta razsežnost mojstrstva.

7) Ne da bi notranje zaznaval objekt, nekdo vidi objekt zunanje, rdečo, rdeče obarvane, rdečega videza, sijoče rdečo, prav kakor je rdeča roža z imenom bandhudžīvaka, rdeče obarvana, rdečega videza, sijoče rdeča, ali ravno tako kot je krpa iz Benaresa zglajena na obeh straneh, da je rdeča, rdeče obarvana, rdečega videza, sijoče rdeča. Tako, ne da bi notranje zaznaval objekt, vidi objekte zunanje, rdečo, rdeče barve, rdečega videza, sijoče rdečo. Ko jih obvlada, jih zaznava: ‘Jaz vem in vidim’. To je sedma razsežnost mojstrstva.

8) ) Ne da bi notranje zaznaval snov, nekdo vidi snov zunanje, belo, belo obarvane, belega videza, sijoče belo, prav kakor je bela zvezda z imenom osadhī, belo obarvana, belega videza, sijoče rdeča, ali ravno tako kot je krpa iz Benaresa zglajena na obeh straneh, da je bela, belo obarvana, belega videza, sijoče bela. Tako, ne da bi notranje zaznaval snov, vidi snov zunanje, belo, bele barve, belega videza, sijoče belo. Ko jih obvlada, jih zaznava: ‘Jaz vem in vidim’. To je osma razsežnost mojstrstva.

To, Ānanda, je osem razsežnosti mojstrstva.

24. Osem osvoboditev

Obstaja, Ānanda, osem osvoboditev.

Katerih osem?

1) Nekdo ima snovne kvalitete, vidi objekte. To je prva osvoboditev.

2) Nekdo ne zaznava snovnih kvalitet notranje, vidi objekte zunanje. To je druga osvoboditev.

3) Nekdo je osredotočen samo na lepoto. To je tretja osvoboditev.

4) Ko popolnoma preide zaznave snovi, z izginotjem zaznav senzoričnih vplivov, ni pozoren na zaznave raznolikosti in razume: ‘Prostor je neskončen’ in biva v sferi neskončnega prostora. To je četrta osvoboditev.

5) Ko popolnoma preide sfero neskončnega prostora, razume: ‘To je neskončno zavedanje’ in biva v sferi neskončnega zavedanja. To je peta osvoboditev.

6) Ko popolnoma preide sfero neskončnega zavedanja, razume: ‘To je nič’ in biva v sferi ničnosti. To je šesta osvoboditev.

7) Ko popolnoma preide sfero ničnosti, biva v sferi niti-zaznavanja-niti-ne-zaznavanja. To je sedma osvoboditev.

8) Ko popolnoma preide sfero niti-zaznavanja-niti-ne-zaznavanja, biva v prenehanju zaznavanja in čutenja. To je osma osvoboditev.

To, Ānanda, je osem osvoboditev.

25. Ānandova napaka

Nekoč, Ānanda, v prvem obdobju po doseženem prebujenju, sem živel pri Uruveli, na bregu reke Nerañdžarā, pri drevesu banyan. Tam, Ānanda, se mi je približal zlobnež Māra in stopil ob stran. Ko je stal ob strani, Ānanda, mi je zlobni Māra rekel:

“ Naj Blaženi popolnoma ugasne sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže popolno ugasnitev. Sedaj je čas, častiti gospod, za končno ugasnitev Blaženega..”

Ko je bilo to rečeno, Ānanda, sem rekel zlobnežu Māri: “Jaz ne bom popolnoma ugasnil, zlobnež, tako dolgo, dokler moji menihi ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in bodo učili čudovito Dhammo.

Zlobnež, jaz ne bom popolnoma ugasnil tako dolgo, dokler moje nune ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in bodo učile čudovito Dhammo.

Zlobnež, jaz ne bom popolnoma ugasnil tako dolgo, dokler moji laiki ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in bodo učili čudovito Dhammo.

Zlobnež, jaz ne bom popolnoma ugasnil tako dolgo, dokler moje laične ženske ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in bodo učile čudovito Dhammo.

Zlobnež, jaz ne bom popolnoma ugasnil tako dolgo, dokler to moje duhovno življenje ne postane uspešno in cvetoče, dobro razširjeno, poznano med mnogimi, dokler ni dobro razloženo med božanstvi in med ljudmi.

Danes, Ānanda, se mi je pri svetišču Cāpāla zlobnež Māra približal in ko se je približal je stopil ob stran. Ko je stal ob strani, mi je zlobnež Māra rekel:

‘Naj Blaženi popolnoma ugasne sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže popolno ugasnitev. Sedaj je čas, častiti gospod, za končno ugasnitev Blaženega. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

“Zlobnež, jaz ne bom popolnoma ugasnil tako dolgo, dokler moji menihi ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in bodo učili čudovito Dhammo.”

Toda sedaj, častiti gospod, so menihi Blaženega pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučili od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi popolnoma ugasne sedaj, častiti gospod, naj Srečni popolnoma ugasne. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da popolnoma ugasne. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

“Zlobnež, jaz ne bom popolnoma ugasnil tako dolgo, dokler moje nune ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in bodo učile čudovito Dhammo.”

Toda sedaj, častiti gospod, so nune Blaženega prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučile od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi popolnoma ugasne sedaj, častiti gospod, naj Srečni popolnoma ugasne. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da popolnoma ugasne. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

“Zlobnež, jaz ne bom popolnoma ugasnil tako dolgo, dokler moji laični moški ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in bodo učili čudovito Dhammo.”

Toda sedaj, častiti gospod, so laični moški Blaženega pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučili od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi popolnoma ugasne sedaj, častiti gospod, naj Srečni popolnoma ugasne. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da popolnoma ugasne. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

“Zlobnež, jaz ne bom popolnoma ugasnil tako dolgo, dokler moje laične ženske ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se ga naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in bodo učile čudovito Dhammo.”

Toda sedaj, častiti gospod, so laične ženske Blaženega prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se ga naučile od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi popolnoma ugasne sedaj, častiti gospod, naj Srečni popolnoma ugasne. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da popolnoma ugasne. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

“Zlobnež, jaz ne bom popolnoma ugasnil tako dolgo, dokler to moje duhovno življenje ne postane uspešno in cvetoče, dobro razširjeno, poznano med mnogimi, dokler ni dobro razloženo med božanstvi in med ljudmi.”

Toda sedaj, častiti gospod, duhovno življenje Blaženega je uspešno in cvetoče, dobro razširjeno, poznano med mnogimi, dobro razloženo med božanstvi in ljudmi.

Naj Blaženi popolnoma ugasne sedaj, častiti gospod, naj Srečni popolnoma ugasne. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da popolnoma ugasne. ’

Ko je bilo to rečeno, je Blaženi rekel zlobnežu Māri: “Naj te ne skrbi, zlobnež, ne bo več dolgo, ko bo Osvobojeni končno osvobojen. Ko bodo trije meseci minili od sedaj, bo Osvobojeni dosegel končno ugasnitev v.’ Danes, Ānanda, pri svetišču Cāpāla je Osvobojeni pozorno, s polnim zavedanjem opustil življenjski proces.”

Ko je bilo to rečeno je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo dobo, naj Srečni ostane za celo dobo, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.”

“Dovolj, Ānanda, ne prosi Osvobojenega, sedaj ni pravi čas, Ānanda, moledovati Osvobojenega.”

V drugo je častiti Ānanda rekel Blaženemu:

“Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo dobo, naj Srečni ostane za celo dobo, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.”

“Dovolj, Ānanda, ne prosi Osvobojenega, sedaj ni pravi čas, Ānanda, moledovati Osvobojenega.”

V tretje je častiti Ānanda rekel Blaženemu:

“Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo dobo, naj Srečni ostane za celo dobo, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.”

“Ānanda, ali imaš vero v prebujenje Osvobojenega?”

“Da, častiti gospod,”

“Potem zakaj, Ānanda, že tretjič nadleguješ Osvobojenega?”

“Vpričo mene, častiti gospod, osebno sem vas slišal reči: ‘Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri duhovne moči, lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo dobo ali za kar je ostalo od nje. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri duhovne moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za celo dobo ali za kar je ostalo od nje.’”

“Ali imaš vero, Ānanda?”

“Da, častiti gospod,”

“Potem, Ānanda, to je tvoje napačno ravnanje, to je ta tvoja napaka, da ti, navkljub tako velikemu namigu, ki ga je naredil Osvobojeni, ki je napravil tako močno sugestijo, tega nisi bil sposoben dojeti in nisi prosil Osvobojenega:

‘Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo dobo, naj Srečni ostane za celo dobo, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.’

Če bi, Ānanda, prosil Osvobojenega dvakrat, bi Osvobojeni mogoče zavrnil tvoj nagovor, vendar bi ga sprejel ob tretji priložnosti. Tako, Ānanda, to je tvoje napačno ravnanje, to je tvoja napaka.

26. Ānandova napaka pri Rādžagahu

Nekoč, Ānanda, sem bival pri Rādžagahu blizu drevesa banyan, ki je pripadal družini Gotama, sem bival pri Rādžagahu, blizu Prepada tatov, sem bival pri Rādžagahu na pobočju gore Vebhāra v jami Sattapaṇṇi, sem bival pri Rādžagahu pa pobočju gore Isigili na Črni skali, sem bival pri Rādžagahu v hladnem gozdu pri Kačjem pobočju, sem bival pri Rādžagahu v samostanu reka Tapodā, sem bival blizu Rādžagaha, pri Džīvakovem gozdu mangov, sem bival blizu Rādžagaha v Jelenjem parku pri kraju imenovanem Maddakucchi. Na tem kraju, Ānanda, sem te nagovoril:

‘Očarljiv, Ānanda, je Rādžagah, očarljiv je hrib Jastrebov vrh, očarljivo je Gotamovo drevo banyan, očarljiv je Tatinski prepad, očarljiva je jama Sedmerih listov na gori Vebhāra, očarljiva je stran gore Isigili na Črni skali, očarljiv je Hladni gozd pri Kačjem pobočju, očarljiv je samostan Reka Tapodā, očarljiv je prostor za hranjenje veveric v bambusovem gozdu, očarljiv je Džīvakov gozd mangov, očarljiv je Jelenji park pri kraju imenovanem Maddakucchi.

Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri duhovne moči, lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo dobo ali za kar je ostalo od nje. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri duhovne moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za celo dobo ali za kar je ostalo od nje.’

Toda navkljub tako velikemu namigu, ki ga je naredil Osvobojeni, ki je napravil tako močno sugestijo, tega nisi bil sposoben dojeti in nisi prosil Osvobojenega:

‘Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo dobo, naj Srečni ostane za celo dobo, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.’

Če bi, Ānanda, prosil Osvobojenega dvakrat, bi Osvobojeni mogoče zavrnil tvoj nagovor, vendar bi ga sprejel ob tretji priložnosti. Tako, Ānanda, to je tvoje napačno ravnanje, to je tvoja napaka.

27. Ānandova napaka pri Vesālīju

Nekoč, Ānanda, sem bival blizu Vesālīja, v svetišču Udena, sem bival blizu Vesālja, v svetišču Gotamaka, sem bival blizu Vesālīja, v svetišču Sattamba, sem bival blizu Vesālīja, v svetišču Bahuputta, sem bival blizu Vesālja, v svetišču Sārandada in tukaj danes, Ānanda, pri svetišču Cāpāla te nagovarjam:

‘Očarljiv, Ānanda, je Vesālī, očarljivo je svetišče Udena, očarljivo je svetišče Gotamaka, očarljivo je svetišče Sedmih mangov, očarljivo je svetišče Mnogih sinov, očarljivo je svetišče Sārandada, očarljivo je svetišče Cāpāla.

Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri duhovne moči, lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo dobo ali za kar je ostalo od nje. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil štiri duhovne moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za celo dobo ali za kar je ostalo od nje.’

Toda navkljub tako velikemu namigu, ki sem ga naredil, tega nisi bil sposoben dojeti in nisi prosil Osvobojenega:

‘Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo dobo, naj Srečni ostane za celo dobo, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.’

Če bi, me prosil dvakrat, bi te zavrnil dvakrat, vendar bi tretjič privolil. Ānanda, to je tvoje napačno ravnanje, to je tvoja napaka.

Ali te nisem posvaril, ko sem razglasil: ‘Ločiti se moramo od vsega, kar nam je drago in ljubo’? Kako bi lahko bilo drugače, Ānanda, da to kar je pridobljeno, rojeno, kar postane, je tvorjeno, je predmet razkroja? Ni mogoče reči tega: ‘To se ne bi smelo razkrojiti’. Toda od tega se je odstopilo, je bilo zavrnjeno, izpuščeno, opuščeno. Osvobojeni je zapustil življenjski proces. Zagotovo je Osvobojeni izgovoril te besede:

‘Ne dolgo od sedaj bo Osvobojeni dosegel končno ugasnitev, po treh mesecih bo Osvobojeni dosegel končno ugasnitev.’ Osvobojeni ne more zavoljo življenja spremeniti stvari za nazaj, to ni mogoče.

28. Sedemintrideset stvari ob strani prebujenja

Pridi, Ānanda, pojdimo do dvorane z dvokapno streho v Velikem gozdu.”

“Prav, častiti gospod,” je odgovoril Blaženemu častiti Ānanda. In Blaženi je s častitim Ānando odšel do dvorane z dvokapno streho v Velikem gozdu. Ko je prišel tja, je nagovoril častitega Ānando, rekoč:

“Pojdi, Ānanda in zberi v dvorani za obiske vse menihe, ki živijo v naselbinah okoli Vesālīja.”

Prav, častiti gospod,” je rekel častiti Ānanda in v sprejemni dvorani zbral vse menihe, ki so živeli v naselbinah okoli Vesālīja. Približal se je Blaženemu in ko ga je počasti, je ostal stoječ ob strani.

Ko je stal ob strani, je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Skupnost menihov se je zbrala, častiti gospod, sedaj je čas, Blaženi, da narediš to, kar si nameraval.”

Blaženi je odšel v dvorano za obiske in ko je vstopil, je sedel na pripravljen sedež. Sede je Blaženi nagovoril menihe:

“Torej, menihi, katerakoli učenja sem z globoko vednostjo učil, ko ste jih dobro razumeli, morate prakticirati, jih razviti in napraviti veliko iz tega, da duhovno življenje lahko traja dolgo in lahko vztraja dolgo časa, da bo v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, iz sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.

In katera so ta učenja, ki imajo globoko vednost, ki sem jih učil, katera po tem, ko jih dobro razumeš, moraš prakticirati, razviti in napraviti veliko iz njih, tako da lahko duhovno življenje traja dolgo in lahko vztraja dolgo časa. To bo v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi?

To so sledeča učenja: štirje načini doseganja pozornosti, štiri pravilna prizadevanja, štiri duhovne moči, pet sposobnosti, pet moči, sedem dejavnikov prebujenja, Plemenita osemčlena pot.

To, menihi, so ta učenja, ki sem jih z globoko vednostjo učil. Ko jih dobro razumete, jih morate dobro prakticirati, razviti in napraviti veliko iz njih, tako da duhovno življenje lahko traja dolgo in lahko vztraja dolgo časa, da bo v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, iz sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.”

Potem je Blaženi nagovoril menihe, rekoč:

“Pridite sedaj, menihi, da vam povem, da so vse tvorjene stvari predmet razkroja. Vztrajajte dalje s pazljivostjo! Ne dolgo tega bo Osvobojeni dosegel končno ugasnitev, po treh mesecih bo Osvobojeni dosegel končno ugasnitev.”

Blaženi je to povedal in ko je bilo to rečeno, je Srečni, Učitelj, še rekel:

“Dosegel sem visoko starost,
in malo življenja mi je ostalo.
Ko se mu bom odpovedal, bom odšel;
napravil sem zase zatočišče.

Menihi, bodite pazljivi,
pozorni in krepostni,
z dobro premišljenimi mislimi
zavarujte svoje srce.

Kdorkoli bo živel pazljivo
v tej Dhammi in Disciplini,
bo z opustitvijo toka ponovnih bivanj
končal trpljenje.”

29. Štiri plemenite stvari

Potem se je Blaženi zjutraj oblekel, vzel svojo posodo in obleko in odšel v Vesālī prosit hrano. Ko se je vrnil iz Vesālīja, po kosilu, ko je motril na Vesālī s slonovskim pogledom[12], je nagovoril častitega Ānando: “To je zadnjikrat, Ānanda, da bo Osvobojeni videl Vesālī. Pridi Ānanda, pojdiva v Bhaṇḍagāmi.”

“Prav, častiti gospod,” je častiti Ānanda odgovoril Blaženemu in Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel do Bhaṇḍagāmija in tam v bližini živel.

Tam je Blaženi rekel menihom: “Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja štirih stvari, menihi, smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili.

Katerih štiri?

1) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite kreposti, smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili.

2) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite zbranosti smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili.

3) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite modrosti smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili.

4) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite svobode smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili.

Toda sedaj je bila ta Plemenita krepost razumljen in dojeta, je bila ta Plemenita zbranost razumljena in dojeta, je bila ta Plemenita modrost razumljena in dojeta, je bila ta Plemenita svoboda razumljena in dojeta. Hrepenenje po nadaljevanju bivanja je bilo izkoreninjeno, kar vodi do ponovnega bivanja je bilo izčrpano, ni več nadaljevanja v bivanju.”

To so bile besede Blaženega. Ko je to povedal, Srečni, Učitelj, je še dodal:

“Krepost, zbranost, modrost
in najvišjo svobodo,
je razumel
slavni Gotama.

In tako je Buddha, ki je to dobro spoznal,
razglasil to Dhammo menihom.
 Ta, ki napravi konec trpljenju,
ta, ki jasno vidi, postane svoboden.”

 Tudi tam je Blaženi, ko je živel v Bhaṇḍagāmu, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je srce popolnoma osvobojeno vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po obstoju, vplivov nevednosti.”

30. Štiri velike primerjave

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Bhaṇḍagāma tako dolgo kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v slonovo vas Hatthigāmo, mangovo vas Ambagāmo, vas rožnatih jabolk Džambugāmo, v mesto Bhoganagara.”

“Prav, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu in Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel do Bhoganagara in živel pri Svetišču Radosti.

Tam je Blaženi nagovoril menihe, rekoč: “Učil vas bom štirih velikih primerjav. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um, govoril bom.”

“Prav, častiti gospod,” so ti menihi so odgovorili Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Menihi, menih lahko govori tako: ‘Slišal sem v prisotnosti Blaženega, prijatelji: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, ne smete sprejeti, niti zavrniti. Ne da bi ga sprejeli, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s suttami, jih primerjajte z Disciplino.

Če se besede primerjajo s suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od tega meniha,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od tega meniha.’ To, menihi, je prva velika primerjava.

2) Menihi, menih lahko govori tako: ‘V določenem bivališču živi skupnost s starešinami in voditelji in to sem slišal neposredno od te skupnosti: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, ne smete sprejeti, niti zavrniti. Ne da bi ga sprejeli, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s suttami, jih primerjajte z Disciplino.

Če se besede primerjajo s suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od te skupnosti,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od te skupnosti.’ To, menihi, je druga Velika primerjava.

3) Menihi, menih lahko govori tako: ‘V določenem bivališču živi mnogo starešin, zelo učenih, ki so učeni v tradicijah, ki so nosilci Učenja, nosilci Discipline, nosilci Postave, slišal sem to neposredno od teh starešin, neposredno sem se naučil: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, se smete sprejeti, niti ga zavrniti. Ne da bi ga sprejeli, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s suttami, jih primerjajte z Disciplino.

Če se besede primerjajo s suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od teh starešin,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od teh starešin.’ To, menihi, je tretja Velika primerjava.

4) Menihi, menih lahko govori tako: ‘V nekem bivališču živi starešina, zelo učen, ki je učen v tradicijah, nosilec Učenja, nosilec Discipline, nosilec Postave, slišal sem to neposredno od te starešine, neposredno sem se naučil: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, smete sprejeti, niti ne zavrniti. Ne da bi se ga veselili, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s suttami, jih primerjajte z Disciplino.

Če se besede primerjajo s suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od te starešine,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od te starešine.’ To, menihi, je četrta Velika primerjava.

Tudi tam je Blaženi, ko je živel blizu Bhoganagara pri Svetišču radosti, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik sad in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je srce popolnoma osvobojeno vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po obstoju, vplivov nevednosti.”

31. Zadnja jed

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Bhoganagara tako dolgo kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Pāvo.”

“Prav, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu in Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel k Pāvi. Tam je Blaženi živel v gozdu mangov kovača Cunde.

Kovač Cunda je slišal: “Zdi se, da je Blaženi prispel k Pāvi in prebiva blizu Pāve, v mojem gozdu mangov.” Kovač Cunda je odšel k Blaženemu in ko se je približal in počastil Blaženega, je sedel ob stran. Ko je kovač Cunda sedel ob strani, ga je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Potem je kovač Cunda, ko ga je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, rekel Blaženemu: “Naj se Blaženi strinja, častiti gospod, da mu jutri, skupaj s skupnostjo menihov, darujem obed.”

Blaženi se je molče strinjal. Ko je kovač Cunda razumel strinjanje Blaženega, je vstal iz svojega sedeža, počastil in obkrožil Blaženega in odšel.

Minila je noč in kovač Cunda je v svojem lastnem bivališču pripravil odlične jedi in obilje mehke svinjine . Ko je prišel čas, je oznanil Blaženemu: “Čas je, častiti gospod, obed je pripravljen.”

Blaženi je oblečen in s svojo posodo ter skupaj s skupnostjo menihov odšel do bivališča kovača Cunde. Ko je prišel, je sedel na pripravljen sedež in sede nagovoril kovača Cundo:

“Postrezi mi z mehko svinjino, ki si jo pripravil, Cunda, vendar postrezi skupnosti menihov druge pripravljene jedi.”

“Prav, častiti gospod”, je rekel kovač Cunda, in ko je odgovoril Blaženemu, mu je postregel mehko svinjino, ki je bila pripravljena. Skupnosti menihov je postregel druge pripravljene jedi. Potem je Blaženi nagovoril kovača Cundo:

“Vrzi kar je ostalo mehke svinjine v jamo, Cunda, ker ne vidim, Cunda, v svetu s svojimi božanstvi, Māro in Brahmo, v tej generaciji s svojimi asketi in brahmani, princi in moškimi enega, ki ko jo poje, jo popolnoma prebavi, razen Osvobojeni.”

“Prav, častiti gospod”, je rekel kovač Cunda. Ko je odgovoril Blaženemu in ko je vrgel to, kar je ostalo mehke svinjine v jamo, se mu je približal, ga počastil in sedel ob stran.

Ko je kovač Cunda sedel ob strani, ga je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Potem je vstal iz svojega sedeža in odšel.

Ko je Blaženi pojedel hrano kovača Cunde, se je v njem pojavilo boleče trpljenje, krvava griža in močni občutki, kot je smrtna bolečina. Blaženi je pozorno, z vsem zavedanjem, izrinil iz sebe te bolečine, ne da bi mu povzročale težave. Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, gremo v Kusināro.”

“Prav, častiti gospod”, je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu.

“Ko je pojedel hrano kovača Cunde,
tako sem slišal,
je modri hudo zbolel,
 z bolečinami, blizu smrti.

V Učitelju, ki je pojedel mehko svinjino,
se je pojavila bolezen.
Da bi se očistil, je Blaženi rekel:
‘Šel bom v mesto Kusinārā.’”

32. Pitna voda

Ko je zapustil cesto, se je približal vznožju nekega drevesa. Ko je prišel tja, je nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, štirikrat prepogni zunanje ogrinjalo zame, utrujen sem, Ānanda, rad bi sedel.”

“Prav, častiti gospod”, je rekel častiti Ānanda in ko je odgovoril Blaženemu, je pripravil štirikrat prepognjeno zunanje ogrinjalo in Blaženi je sedel na pripravljen sedež. Sede je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, prinesi pitno vodo, žejen sem, Ānanda, rad bi pil.”

Ko je bilo to rečeno, je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Prav sedaj, častiti gospod, je petsto vozov šlo mimo in mali potoček, ki teče tukaj, se je skalil zaradi koles, se je premešal in skalil. Reka Kakutthā ni daleč stran, s prozorno vodo, prijetno vodo, hladno vodo, čisto vodo, s čudovitima bregovoma, očarljiv kraj, tam lahko Blaženi pije pitno vodo in si lahko hladi svoje ude.”

V drugo je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, prinesi pitno vodo, žejen sem, Ānanda, rad bi pil.”

V drugo je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Prav sedaj, častiti gospod, je petsto vozov šlo mimo in mali potoček, ki teče tukaj, se je skalil zaradi koles, se je premešal in skalil. Reka Kakutthā ni daleč stran, s prozorno vodo, prijetno vodo, hladno vodo, čisto vodo, s čudovitima bregovoma, očarljiv kraj, tam lahko Blaženi pije pitno vodo in si lahko hladi svoje ude.”

V tretje je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, prinesi pitno vodo, žejen sem, Ānanda, rad bi pil.”

“Prav, častiti gospod”, je rekel častiti Ānanda in po tem, ko je odgovoril Blaženemu, vzel posodo ter se približal majhnemu potoku. Ta majhen tekoči potok, ki je bil prej moten zaradi koles, premešan in skaljen, je sedaj ko se mu je Ānanda približal, tekel bister, čist in neskaljen.

Potem je častitemu Ānandi prišlo na misel: “Zagotovo je čudovito, zagotovo je neverjetno, velika moč Osvobojenega in veliko veličanstvo je v tem, da ta potok, ki je prej tekel moten zaradi koles in bil premešan in skaljen, sedaj teče bister, čist in neskaljen.”

Ko je vzel posodo pitne vode je šel do Blaženega in ko se mu je približal, je rekel Blaženemu: “To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, velika moč in veliko veličanstvo Osvobojenega je v tem, da je ta tekoči potok, ki je bil prej moten zaradi koles in premešan in skaljen, ko pa sem se mu približal, teče bister, čist in neskaljen. Prosim, pijte pitno vodo, Blaženi! Prosim pijte pitno vodo, Srečni!” Potem je Blaženi pil vodo.

33. Zgodba o Pukkusu Mallaputti

Ob tem času je Pukkasa Mallaputta, učenec Āḷāra Kālāme[13], potoval po cesti od Pāvā do Kusinārā. Pukkasa Mallaputta je videl Blaženega sedeti pri vznožju nekega drevesa. Ko ga je zagledal, se je približal Blaženemu in potem ko je prišel do njega in ga počastil, je sedel ob stran. Sede ob strani je Pukkasa Mallaputta rekel Blaženemu: “To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, da ti, ki so šli v sveto življenje, častiti gospod, živijo tako mirno življenje.

Pred nekaj časa, častiti gospod, je Āḷāra Kālāma zapustil cesto po kateri je potoval in je prebil dan sede, ne daleč stran, ob vznožju nekega drevesa. Potem, častiti gospod, je približno petsto vozov peljalo mimo, zelo blizu Āḷāra Kālāme. Potem, častiti gospod, se je neki mož, ki je potoval za temi vozovi, približal Āḷāra Kālāmi in ko se je približal, je rekel Āḷāra Kālāmi:

‘Ali niste videli, častiti gospod, da je petsto vozov peljalo mimo?’

‘Nisem videl, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali niste slišali zvoka?’

‘Jaz nisem slišal zvoka, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste spali?’

‘Jaz nisem spal, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste bili pri zavesti?’

‘Da, prijatelj.’

‘Tako, častiti gospod, čeprav pri zavesti in buden, ko je približno petsto vozov peljalo zelo blizu mimo, vi tega niste niti videli niti slišali! No, častiti gospod, celo vaše dvojno ogrinjalo je pokrito s prahom!’

‘Da, prijatelj.’

Potem je temu možu prišlo na misel: ‘To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, da tisti, ki so resnično šli v sveto življenje, živijo tako mirno življenje. Ker, čeprav je bil pri zavesti in buden, ko je zelo blizu peljalo mimo petsto vozov, on tega ni niti videl niti slišal!’ In dobil je veliko zaupanje v Āḷāra Kālāmo in je odšel.”

“Sedaj, kaj misliš Pukkusa, kaj je bolj težko narediti, kaj je bolj težko doseči: da nekdo, čeprav pri zavesti in buden, ko pride mimo približno petsto vozov, teh niti ne vidi niti ne sliši, ali da nekdo, čeprav je pri zavesti in buden, ko dež pade na zemljo, ko božanstva ustvarijo vihar na zemlji in se bliska in grmi, on tega niti ne vidi niti ne sliši?”

“Zakaj, častiti gospod, bi to primerjali s petsto vozovi, šesto vozovi, sedemsto vozovi, osemsto vozovi, devetsto vozovi, tisoč vozovi, tisoč sto vozovi? Težje je narediti ali težje doseči to, da nekdo, čeprav pri zavesti in buden, ko pride mimo približno petsto vozov, teh niti ne vidi niti ne sliši, ali da nekdo, čeprav je pri zavesti in buden, ko dež pade na zemljo, ko božanstva ustvarijo vihar na zemlji in se bliska in grmi, tega niti ne vidi niti ne sliši.”

“Nekega dne, Pukkusa, sem živel blizu Ātumā pri Okrašeni hiši. Takrat je deževalo, božanstva so ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo. Ne daleč stran od Okrašene hiše sta umrla dva brata, ki sta bila kmeta, skupaj s štirimi volovi. Potem, Pukkusa, je prišla velika množica ljudi iz Ātumā in prišla do mesta, kjer sta umrla dva brata, ki sta bila kmeta, skupaj s štirimi volovi.

Potem, Pukkusa, ko sem zapustil Okrašeno hišo, sem hodil na odprtem, blizu vrat v Okrašeno hišo. Iz te množice ljudi, Pukkusa, je prišel k meni neki človek in ko se mi je približal in me počastil, je obstal ob strani. Ko je tam stal, Pukkusa, sem rekel temu človeku:

‘Zakaj, prijatelj, se je zbrala ta velika množica ljudi?’

‘Prav sedaj, častiti gospod, je deževalo, božanstva so ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo in dva brata, ki sta bila kmeta, sta umrla, skupaj s štirimi volovi in ta velika množica ljudi se je zbrala tukaj. Ampak, kje ste bili vi, častiti gospod?’

‘Jaz sem bil tukaj, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste videli to?’

‘Jaz nisem videl, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste slišali zvok?’

‘Jaz nisem slišalo zvoka, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste spali?’

‘Jaz nisem spal, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste bili pri zavesti?’

‘Da, prijatelj.’

‘Torej, častiti gospod, čeprav pri zavesti in buden, ko je deževalo, ko so božanstva ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo, vi niste niti videli tega niti ni slišali zvoka!’

‘Da, prijatelj.’

Potem, Pukkusa, je prišlo na misel temu možu: ‘To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, da tisti, ki so resnično šli v sveto življenje, živijo tako mirno življenje. Ker čeprav pri zavesti in budni, ko je deževalo, ko so božanstva ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo, on tega ni niti videl niti ni slišal zvoka!’ In dobil je veliko zaupanje vame in ko me je počastil in obkrožil je odšel.”

Ko je bilo to rečeno, je Pukkusa Mallaputta rekel Blaženemu: “To zaupanje, častiti gospod, ki sem ga imel v Āḷāra Kālāmo, je izginilo, kot bi ga odpihnil vihar, kot bi ga odplavila hitro deroča reka:

Odlično, častiti gospod! Odlično, častiti gospod! To je ravno tako, častiti gospod, kot bi nekdo postavil pokonci tisto, kar ja bilo prevrnjeno ali odprl tisto, kar je bilo zaprto ali pokazal pot temu, ki se je izgubil ali nosi oljno svetilko v temi, tako da lahko tisti, ki ima oči vidi oblike, prav tako je Dhammo pojasnil Blaženi na več kot en način. Jaz grem do Blaženega, častiti gospod, po zatočišče in po Dhammo in do skupnosti menihov. Prosim imejte v mislih, Blaženi, da sem laični učenec, ki je šel po zatočišče od danes naprej tako dolgo, kot sem opremljen z življenjem.”

Potem je Pukkusa Mallaputta nagovoril določenega moža, rekoč: “Pridi, služabnik, prinesi mi par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo.”

“Prav, častiti gospod,” je rekel ta mož in prinesel par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo. In Pukkusa Mallaputta je ponudil ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo Blaženemu, rekoč: “Prosim sprejmite, častiti gospod, ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo, iz sočutja do mene, Blaženi.”

“Torej, Pukkusa, ogrni me z enim in Ānando z drugim.”

“Prav, častiti gospod,” je rekel Pukkusa Mallaputta. Ko je odgovoril Blaženemu je ogrnil Blaženega z enim in Ānando z drugim oblačilom. Potem je Blaženi Pukkusa Mallaputta poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Ko je bil Pukkusa Mallaputta poučen, vzpodbujen, navdušen in razveseljen od Blaženega z govorom o Dhammi, je vstal iz svojega sedeža, počastil in obkrožil Blaženega ter odšel.

Častiti Ānanda je ne dolgo zatem, ko je Pukkusa Mallaputta odšel, ponudil ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil, pripravljenih za nošnjo Blaženemu in ko jih je položil na telo Blaženega, se je zdelo, da so izgubila svoj lesk.

Potem je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, kako svetla in čista je barva kože Osvobojenega, častiti gospod! Ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil, pripravljenih za nošnjo, častiti gospod, ko so bila položena na telo Blaženega so izgubila svoj lesk!”

“Ānanda, ob dveh priložnostih je barva kože Osvobojenega postala nenavadno svetla in čista.

Ob katerih dveh priložnostih?

Prva je v noči, Ānanda, ko se Osvobojeni popolno prebudi in druga je v noči, ko Osvobojeni dokončno doseže element Nibbāne brez ostanka, ko umre. Ob teh dveh priložnostih je barva kože Osvobojenega izredno svetla in čista. Danes, Ānanda, med zadnjim delom noči, blizu Kusinārā, v Mallovem gozdu dreves sāla pri Upavattani, med parom dreves sāla,bo Osvobojeni dosegel končno ugasnitev v.

“Pridi Ānanda, pojdimo k reki Kakutthā.”

“Prav, častiti gospod,” je častiti Ānanda odgovoril Blaženemu.

“Par zlikanih zlato obarvanih oblek
 je ponudil Pukkusa.
Ko je bil Učitelj ogrnjen z njimi,
 je zasijala zlata barva njegove kože.”

34. Cundakova velika pridobitev

Potem je Blaženi z veliko skupnostjo menihov odšel do potoka Kakuttha. Ko je prišel do potoka Kakuttha je vstopil v reko, se okopal, pil vodo in prišel nazaj iz vode. Potem se je namenil v gozd mangov. Ko se je približal, je nagovoril častitega Cundaka: “Pridi sedaj, Cundaka, razprostri zame zunanjo ogrinjalo zloženo na štiri dele, utrujen sem, Cundaka, in bi legel.”

“Prav, častiti gospod” je rekel častiti Cundaka in ko je odgovoril Blaženemu, je razprostrl zunanje oblačilo. Blaženi je legel na svojo desno stran v položaj leva in ko je položil eno nogo na drugo, je pozorno, s polnim zavedanjem usmeril svoj um na čas prebujenja. In častiti Cundaka je sedel prav tam, nasproti Blaženega.

“Ko je odšel do potoka Kakuttha,
ki je imel transparentno, prijetno in čisto vodo,
je Učitelj, zelo utrujen, zabredel v reko,
Osvobojeni, ki je brez primere v svetu.

Po umivanju in pitju vode je Učitelj prišel iz reke,
in stal pred skupino menihov.
Učitelj, Blaženi jih je učil Dhammo,
nato pa je Veliki modrijan odšel v mangov gozd.

In nagovoril je meniha po imenu Cunda:
“Razgrni zame zloženo obleko na štiri dele, da ležem,”
Spodbudil je Cunda z dobro izurjenim značajem,
da je hitro razgrnil zloženo obleko.
Učitelj je zelo utrujen legel,
Cundaka pa je sedel pred njega.”

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Lahko, Ānanda, da nekdo krivi kovača Cunda, rekoč: ‘Zate ni koristi, prijatelj Cunda, to je zate slabo dejanje, da Osvobojeni, po jedi tvoje zadnje podarjene hrane, doseže končno ugasnitev.’

Če obstaja obžalovanje pri kovaču Cundi, Ānanda, ga potolaži na ta način: ‘To je korist zate, prijatelj Cunda, to je dobro dejanje zate, da je Osvobojeni, po tem ko je pojedel tvojo zadnjo hrano, ki si mu jo podaril, dosegel končno ugasnitev. To sem slišal iz oči v oči od Blaženega, prijatelj Cunda, to sem se naučil iz oči v oči: ‘Obstajata dve podarjeni hrani, v kateri je isto odlično sadje, ima isti odličen rezultat, ki daje večji sad, večji rezultat kot druga podarjena hrana.

Kateri dve?

To je podarjena hrana, po kateri se je Osvobojeni prebudil do neprekosljivega in popolnega prebujenja; in to je podarjena hrana, po kateri je Osvobojeni dosegel končno dosego elementa Nibbāne brez ostanka, v času njegove smrti. To sta dve podarjeni hrani, ki imata isti sad, imata isti rezultat, in ki je veliko večji sad, večji rezultat, kot ga daje druga podarjena hrana.

Prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do dolgega življenja, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do lepote, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do sreče, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do slave, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do nebes, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do neodvisnosti.’ Obžalovanje za kovača Cundo, Ānanda, naj bo pojasnjeno na ta način!”

Potem je Blaženi, ker je razumel pomen tega, ob tej priliki izrekel vzvišeni izrek:

“Za tega, ki daje, se zasluge povečajo,
če zadrži sovraštvo, se to ne kopiči.
Vešči opušča kar je slabo,
ko uniči poželenje, sovraštvo in zablode, je osvobojen.”

35. Čaščenje Osvobojenega

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando, rekoč: “Pridi Ānanda, greva do nasprotnega brega Zlate reke, do Kusinārā, do gozda sāla dreves Mallov pri Upavattanu.”

“Prav, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu in Blaženi je odšel na nasprotno obalo Zlate reke, do Kusinārā, do gozda sāla dreves Mallov pri Upavattanu. Tam je nagovoril častitega Ānando: “Daj, Ānanda, pripravi zame med dvema drevesoma sāla posteljo z vzglavjem, ki gleda na sever. Utrujen sem, Ānanda in bi legel.”

“Prav, častiti gospod,” je rekel častiti Ānanda in ko je odgovoril Blaženemu, je pripravil ležišče z vzglavjem med dvema drevesoma sāla, ki je gledalo proti severu. Blaženi je legel na desno stran v levji položaj in položil eno nogo vrh druge, pozorno, s polnim zavedanjem.

V tem času sta bila drevesa sāla v polnem cvetenju, in čeprav izven časa cvetenja, sta vsipala cvetove na telo Osvobojenega, ga obsuvala s cvetjem, oblivala s cvetjem v znak čaščenja. Iz neba je padalo tudi božansko cvetje koralnega drevesa in se je vsipalo na telo Osvobojenega, pršelo nanj, ga obsuvalo, oblivalo Osvobojenega v čaščenje. Tudi božanski sandalov prah je padal z neba in pršel navzdol na telo Osvobojenega, ga obsuval, se zlival na Osvobojenega v čaščenje. Tudi božanska glasba je igrala na nebu v čaščenje Osvobojenega in božanske pesmi so zvenele na nebu v čaščenje Osvobojenega.

Potem je Blaženi rekel častitemu Ānandi: “Drevesi sālasta izven časa cvetenja polni cvetočih cvetov, ki se vsipajo na telo Osvobojenega, ga obsuvajo, ga oblivajo v znak čaščenja. Prav tako cvetovi božanskega koralnega drevesa padajo z neba, se vsipajo na telo Osvobojenega, ga obsuvajo, ga oblivajo v čaščenju. Tudi božanski sandalov prah pada z neba in prši navzdol na telo Osvobojenega, ga obsuva, se zliva na Osvobojenega v čaščenje. Tudi božanska glasba igra na nebu v čaščenje Osvobojenega. Tudi božanske pesmi zvenijo na nebu v čaščenje Osvobojenega.

Ampak ni zaradi tega, Ānanda, Osvobojeni upravičeno počaščen, upoštevan, spoštovan, oboževan ali čislan. Ta menih, nuna, laični moški ali laična ženska, Ānanda, ki živi v prakticiranju Učenja v skladu z Dhammo, je pravilen v svoji praksi, živi v skladu z Dhammo, ta časti, upošteva, spoštuje in čisla Osvobojenega z največjim oboževanjem. Zato, Ānanda, morali bi misliti: ‘Dajmo živeti v prakticiranju Učenja v skladu z Dhammo, pravilno v naši praksi, živimo v skladu z Dhammo,’ tako bi moral prakticirati, Ānanda.”

36. Obisk božanstev

Ob tem času je častiti Upavāṇa stal pred Blaženim ter ga hladil s pahljačo. Tedaj pa je Blaženi odslovil častitega Upavāṇa, rekoč: “Odidi, menih, ne stoj pred mano.”

Častiti Ānanda je pomislil: “Ta častiti Upavāṇa je bil dolgo časa spremljevalec Blaženega, živel je blizu njega, v njegovi bližini. Potem je v zadnjem trenutku Blaženi odslovil častitega Upavāṇa, rekoč: ‘Odidi, menih, ne stoj pred mano.’ Kaj je bil razlog, kaj je bil vzrok, da Blaženi odpusti častitega Upavāṇa, rekoč: ‘Odidi, menih, ne stoj pred mano’?”

Častiti Ānanda je rekel Blaženemu: “Ta častiti Upavāṇa je bil dolgo časa spremljevalec Blaženega, živel je blizu njega, v njegovi bližini. Potem je v zadnjem trenutku Blaženi odslovil častitega Upavāṇa, rekoč: ‘Odidi, menih, ne stoj pred mano.’ Kaj je bil razlog, kaj je bil vzrok, da Blaženi odpusti častitega Upavāṇa, rekoč: ‘Odidi, menih, ne stoj pred mano’?”

“Skoraj vsa božanstva, Ānanda, iz desetih svetov so se zbrala, da vidijo Osvobojenega, povsod okoli Kusinārā in gozda sāla dreves Mallov pri Upavattani. Zaradi tega celo do 12 milj daleč ni prostora, niti za konico lasu, ki ga ne bi napolnila mogočna božanstva. In božanstva, Ānanda, se pritožujejo in pravijo: ‘Od daleč smo prišla, da vidimo Osvobojenega. Samo občasno, redko, Osvobojeni, spoštovanja vredna bitja, popolno prebujena bitja nastanejo v svetu. Danes med zadnjim delom noči bo končna ugasnitev Osvobojenega, vendar ta mogočni menih stoji v ospredju in zakriva Osvobojenega in zato ne moremo videti Osvobojenega v njegovem zadnjem trenutku.’”

“Toda na katera bitja in božanstva misli Blaženi?”

“Obstajajo, Ānanda, božanstva, tako na nebu, kot na zemlji, ki zaznavajo zemljo. S skuštranimi lasmi, jokajoč dvigujejo roke in padajo kot spodsekana, se valjajo po tleh naprej in nazaj kot bi imeli odsekane noge in jočejo: ‘Prehitro bo Blaženi dosegel končno ugasnitev, prehitro bo Srečni dosegel končno ugasnitev, prehitro bo Oko sveta izginilo!’

Toda ta božanstva, ki so osvobojena želja, vztrajajo, pozorno, s polnim zavedanjem, vztrajajo misleč: ‘Vse tvorjeno je minljivo, kako bi lahko bilo drugače?’”

37. Štiri mesta, ki navdušujejo

“Prej, častiti gospod, so menihi, ko so prebivali med deževnim umikom, prihajali k Osvobojenemu in mi smo sprejeli te meditirajoče menihe k zborovanju, da bi ti lahko videli in pozdravili Osvobojenega. Toda kaj bo potem, ko Blaženi umre, častiti gospod, in mi ne bomo več sprejemali teh meditirajočih menihov k zborovanju, da bi ti lahko videli in pozdravili Osvobojenega.”

“Obstajajo štiri mesta, ki se lahko obiščejo, kar bi navdušilo, Ānanda, predanega človeka iz dobre družine.

Katera štiri?

1) Ko pomisliš: ‘Tukaj je bil rojen Osvobojeni[14]’, Ānanda, to je mesto, ki se naj obišče, kar bi navdušilo predanega človeka iz dobre družine.

2) Ko pomisliš: ‘Tukaj se je Osvobojeni prebudil v neprekosljivo in popolno prebujenje[15]’, Ānanda, to je mesto, ki se naj obišče, kar bi navdušilo predanega človeka iz dobre družine.

3) Ko pomisliš: ‘Tukaj je Osvobojeni pognal kolo Učenja[16]’, Ānanda, to je mesto, ki se naj obišče, kar bi navdušilo predanega človeka iz dobre družine.

4) Ko pomisliš: ‘Tukaj je Osvobojeni postal popolnoma osvobojen v element Nibbāne brez ostanka[17]’, Ānanda, to je mesto, ki se naj obišče kar bi navdušilo predanega človeka iz dobre družine.

To so štiri mesta, Ānanda, ki se naj obiščejo, kar bi navdušilo predanega človeka iz dobre družine.

Zvesti menihi, nune, laični moški, laične ženske bodo prišli z mišljenjem: ‘Tukaj je bil rojen Osvobojeni’, ‘Tukaj se je Osvobojeni prebudil v neprekosljivo in popolno prebujenje’, ‘Tukaj je Osvobojeni pognal kolo Učenja’, ‘Tukaj je Osvobojeni postal popolnoma osvobojen v element Nibbāne brez ostanka’. Kdorkoli, Ānanda, bo umrl na romanju k svetiščem, se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečnem kraju, v nebeškem svetu.”

38. Vprašanja Ānande

“Kako, častiti gospod, naj ravnamo glede žensk?”

“Da jih ne gledate, Ānanda.”

“Toda, ko jih vidimo, častiti gospod, kako naj ravnamo?”

“Brez pogovarjanja z njimi, Ānanda.”

“Vendar, če se pogovarjamo, častiti gospod, kako naj ravnamo?”

“Bodite pozorni, Ānanda.”

“Kako naj ravnamo, častiti gospod, glede trupla Osvobojenega?”

“Ne skrbi, Ānanda, o obredu čaščenja trupla Osvobojenega. Daj, Ānanda, živi tako, da si prizadevaš za najvišje dobro, si vdan najvišjemu dobremu, si pazljiv na najvišje dobro, goreč in odločen. Obstajajo, Ānanda, modri plemeniti, modri brahmani, modri gospodarji, ki so predani Osvobojenemu. Oni bodo izvedli obred čaščenja trupla Osvobojenega.”

“Kako naj ravnamo, častiti gospod, glede trupla Osvobojenega?”

“Ravnajte enako kot ravnajo s truplom pravičnega monarha[18], tako bi morali ravnati glede trupla Osvobojenega.”

“Toda kako ravnajo, častiti gospod, glede trupla pravičnega monarha?”

“Truplo pravičnega monarha ovijejo, Ānanda, v čisto tkanino in ko so ga ovili v čisto tkanino, ga ovijejo z mikanim bombažem in ko so ga ovili z mikanim bombažem, ga ovijejo s čisto tkanino. Po ovitju trupla pravičnega monarha s petsto ovoji tkanine in bombaža, ga zaprejo v železno posodo z oljem in to zaprejo v še eno železno posodo in to dajo na odišavljeno pogrebno grmado. Potem zažgejo truplo pravičnega monarha in zgradijo na razpotju cest spomenik[19] za pravičnega monarha.

Tako ravnajo glede trupla pravičnega monarha in kakor ravnajo s truplom pravičnega monarha, tako bi morali ravnati tudi glede trupla Osvobojenega in spomenik naj se naredi za Osvobojenega na razpotju cest. Kdor pripravlja cvetje, dišave ali prah ali časti ali vzpostavlja zaupanje v svojem srcu, mu bo to za njegovo dolgotrajno korist in srečo.

39. Vredni spomenika

Štirje, Ānanda, so vredni spomenika.

Kateri štirje?

Osvobojeni, Vredni, popolni Sambuddha[20]; tihi Sambuddha[21]; učenci Osvobojenega; pravični monarh.

In iz kakega razloga ali vzroka je Osvobojeni, Vredni, popolni Sambuddha vreden spomenika? Ko pomisliš: ‘To je spomenik Osvobojenega, Vrednega, popolnega Sambuddhe, Ānanda, mnogo ljudi umiri svoje srce in po umiritvi njihovega srca, ob razpadu telesa, po smrti, se pojavijo na srečnem mestu, v nebeškem svetu. To je razlog ali vzrok, Ānanda, zakaj je Osvobojeni, Vredni, popolni Sambuddha vreden spomenika.

In iz kakega razloga ali vzroka je tihi Sambuddha vreden spomenika? Ko pomisliš: ‘To je spomenik Blaženega, tihega Sambuddhe’, Ānanda, mnogo ljudi očisti svoje srce in po očiščenju njihovega srca, ob razpadu telesa, po smrti, se pojavijo na srečnem mestu, v nebeškem svetu. To je razlog ali vzrok, Ānanda, zakaj je tihi Sambuddha vreden spomenika.

In iz kakega razloga ali vzroka so učenci Osvobojenega vredni spomenika? Ko pomisliš: ‘To je spomenik učencev Blaženega, Vrednega, popolnega Sambuddhe, Ānanda, mnogo ljudi očisti svoje srce in po očiščenju njihovega srca, ob razpadu telesa, po smrti, se pojavijo na srečnem mestu, v nebeškem svetu. To je razlog ali vzrok, Ānanda, zakaj so učenci Osvobojenega vredni spomenika.

In iz kakega razloga ali vzroka je pravični monarh vreden spomenika? Ko pomisli: ‘To je spomenik pravičnega monarha, pravičnega kralja’, Ānanda, mnogo ljudi očisti svoje srce in po očiščenju njihovega srca, ob razpadu telesa, po smrti, se pojavijo na srečnem mestu, v nebeškem svetu. To je razlog ali vzrok, Ānanda, zakaj je pravični monarh vreden spomenika. Ti, Ānanda, so štirje, vredni spomenika.”

40. Ānandove neverjetne kvalitete

Ko je častiti Ānanda vstopil v dnevni prostor in se naslonil na vrata, je tam obstal in začel jokati: “Učitelj bo dosegel končno ugasnitev, medtem ko sem jaz še vedno učenec, ki se mora še veliko naučiti. In učitelj ima sočutje zame!”

Potem je Blaženi vprašal menihe: “Menihi, kje je Ānanda?”

“Častiti Ānanda, častiti gospod, je ko je vstopil v dnevni prostor in se naslonil na vrata, tam obstal in začel jokati: ‘Učitelj bo dosegel končno ugasnitev, medtem ko sem jaz še vedno učenec, ki se mora še veliko naučiti. In učitelj ima sočutje zame!’”

In Blaženi je nagovoril nekega meniha: “Pojdi, menih in v mojem imenu nagovori Ānando: ‘Prijatelj Ānanda, učitelj te kliče.’”

“Prav, častiti gospod,” je menih odgovoril Blaženemu in odšel do častitega Ānande in mu rekel: “ Prijatelj Ānanda, učitelj te kliče.”

“Prav, prijatelj,” je rekel častiti Ānanda in ko je odgovoril temu menihu, se je napotil k Blaženemu. Ko se mu je približal in ga počastil je sedel ob stran. Sede ob strani je Blaženi rekel častitemu Ānandi:

“Dovolj, Ānanda, ne žaluj, ne objokuj. Ali vas nisem opozoril, ko sem sporočil: ‘Sprememba, ločitev in spremenljivost je v vsem, kar nam je drago in privlačno.’ Ānanda, kako bi lahko bilo drugače to, kar je pridobljeno, rojeno, je postalo, je pogojeno, je predmet razpada? Ni mogoče reči tega: ‘Telo Osvobojenega ne sme razpasti’.

Dolgo časa, Ānanda, prebivaš blizu Osvobojenega. S koristnimi, prijetnimi, zaupanja vrednimi in brezmejno prijateljskimi telesnimi dejanji, s koristnimi, prijetnimi, zaupanja vrednimi in brezmejno prijateljskimi govornimi dejanji, s koristnimi, prijetnimi, zaupanja vrednimi in brezmejno prijateljskimi mentalnimi dejanji si naredil dela zaslug, Ānanda, ki bi jih moral posvetiti sebi, da kmalu postaneš ta, ki je brez nečistosti!”

Blaženi je potem nagovoril menihe, rekoč: “Kdorkoli so bili spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe v preteklosti, menihi, tisti Blaženi so prav tako imeli take superiorne spremljevalce, kot je Ānanda za mene. Kdorkoli bodo spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe v prihodnosti, menihi, ti Blaženi bodo prav tako imeli take superiorne spremljevalce, kot je Ānanda za mene.

Ānanda je moder, menihi, Ānanda je inteligenten, menihi, on ve: ‘Pozna čas za menihe, za nune, za laične moške, za laične ženske, za kralje, za kraljeve ministre, za zunanje učitelje, za učence zunanjih učiteljev, da pristopijo in vidijo Osvobojenega.’

Glede Ānande, menihi, obstajajo štiri neverjetne in osupljive stvari.

Katere štiri?

1) Če, menihi, skupina menihov pride obiskati Ānando so privzdignjeni, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori besede dobrodošlice, jih njegov govor privzdigne. Vendar je skupina menihov razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

2) Če, menihi, skupina nun pride obiskati Ānando so privzdignjeni, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori besede dobrodošlice, jih njegov govor privzdigne. Vendar je skupina nun razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

3) Če, menihi, skupina laičnih moških pride obiskati Ānando so privzdignjeni, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori besede dobrodošlice, jih njegov govor privzdigne. Vendar je skupina laičnih moških razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

4) Če, menihi, skupina laičnih žensk pride obiskati Ānando so privzdignjeni, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori besede dobrodošlice, jih njegov govor privzdigne. Vendar je skupina laičnih žensk razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

To so štiri neverjetne in osupljive stvari o Ānandi.

Obstajajo štiri neverjetne in osupljive stvari, menihi, o pravičnem monarhu.

Katere štiri?

1) Če, menihi, skupina kšatrij pride obiskati pravičnega monarha so privzdignjeni, ker ga vidijo in če pravični monarh spregovori, jih njegov govor povzdigne. Vendar je skupina kšatrij razočarana, če takrat pravični monarh ostane tiho.

2) Če, menihi, skupina brahmanov pride obiskati pravičnega monarha so privzdignjeni, ker ga vidijo in če pravični monarh spregovori, jih njegov govor povzdigne. Vendar je skupina brahmanov razočarana, če takrat pravični monarh ostane tiho.

3) Če, menihi, skupina gospodarjev pride obiskati pravičnega monarha so privzdignjeni, ker ga vidijo in če pravični monarh spregovori, jih njegov govor povzdigne. Vendar je skupina gospodarjev razočarana, če takrat pravični monarh ostane tiho.

4) Če, menihi, skupina asketov pride obiskati pravičnega monarha so privzdignjeni, ker ga vidijo in če pravični monarh spregovori, jih njegov govor povzdigne. Vendar je skupina asketov razočarana, če takrat pravični monarh ostane tiho.

Na isti način obstajajo štiri neverjetne in osupljive stvari, menihi, o Ānandi.

1) Če, menihi, skupina menihov pride obiskati Ānando so privzdignjeni, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori, jih njegov govor povzdigne. Vendar je skupina menihov razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

2) Če, menihi, skupina nun pride obiskati Ānando so privzdignjeni, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori, jih njegov govor povzdigne. Vendar je skupina nun razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

3) Če, menihi, skupina laičnih moških pride obiskati Ānando so privzdignjeni, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori, jih njegov govor povzdigne. Vendar je skupina laičnih moških razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

4) Če, menihi, skupina laičnih žensk pride obiskati Ānando so privzdignjeni, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori, jih njegov govor povzdigne. Vendar je skupina laičnih žensk razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

Obstajajo štiri neverjetne in osupljive stvari, menihi, o Ānandi.”

41. Zgodovina Kusināra

Ko je bilo to rečeno, je častiti Ānanda nagovoril Blaženega: “Spoštovani gospod, naj Blaženi ne doseže končne osvoboditve v tem majhnem mestu, v tem pustem mestu, v tem pozabljenem mestu. Obstajajo, častiti gospod, druga velika mesta, kot so: Campā, Rādžagaha, Sāvatthī, Sāketa, Kosambī, Vārāṇasī—naj Blaženi tam doseže končno ugasnitev. Tam obstaja mnogo bogatih plemenitih, bogatih brahmanov, bogatih gospodarjev, ki so vdani Osvobojenemu in bodo častno organizirali pogreb Osvobojenega.”

“Ne reci tega, Ānanda, ne reci tega, Ānanda: ‘To malo mesto, to pusto mesto, to pozabljeno mesto’. Prej, Ānanda, je živel kralj z imenom Mahāsudassana, pravičen monarh, pravičen kralj, zmagovalec preko štirih strani sveta, ta, ki je vzpostavil stabilno državo in posedoval sedem draguljev[22].

Ta Kusinārā, je bila tedaj imenovana Kusāvatī in je bilo glavno mesto kralja Mahāsudassana. Raztezalo se je za dvanajst leg[23] od vzhoda do zahoda in sedem leg od severa do juga. Glavno mesto Kusāvatī je bilo cvetoče, Ānanda, uspešno, naseljeno, popolno ljudi, z mnogo hrane, tako kot je, Ānanda, glavno mesto božanstva imenovanega Āḷakamandā cvetoče, uspešno, naseljeno, popolno ljudi, z mnogo hrane, tako je bilo glavno mesto Kusāvatī cvetoče, Ānanda, uspešno, naseljeno, popolno ljudi, z mnogo hrane.

Glavno mesto Kusāvatī ni bilo nikoli ločeno od desetih zvokov, podnevi ali ponoči, to se pravi: zvoka slonov, zvoka konjev, zvoka vozov, zvoka bobnov, zvoka taborov, zvoka lutenj, zvoka pesmi, zvoka cimbal, zvoka ročnih zvoncev in z ‘jej, pij, žveči!’ kot desetega zvoka.

42. Malli častijo Blaženega

“Pojdi, Ānanda, in ko boš vstopil v Kusināro, najavi Mallom: ‘Danes, Vāseṭṭhi, v zadnjem delu noči, bo Osvobojeni dosegel končno ugasnitev. Pojdite z mano, Vāseṭṭhi, pojdite z mano, Vāseṭṭhi, ne obžalujte tega kasneje, misleč: “Na področju naše vasi je Osvobojeni dosegel končno ugasnitev in mi v zadnjem delu noči nismo šli in obiskali Osvobojenega”’.”

“Prav, častiti gospod,”je rekel častiti Ānanda in ko je odgovoril Blaženemu, se je oblekel, vzel svojo obleko in posodo in vstopil s skupnostjo v Kusināro.

V tem času so se Malli iz Kusinārā zbrali v mestni dvorani zaradi nekega posla. Častiti Ānanda je odšel tja, kjer so se Malli iz Kusinārā zbrali v mestni dvorani in ko se je približal, je rekel Mallom: “Danes, Vāseṭṭhi, bo v zadnjem delu noči dosegel Osvobojeni končno ugasnitev, pridite, Vāseṭṭhi, pridite, Vāseṭṭhi, ne obžalujte tega kasneje, misleč: ‘Na področju naše vasi je Osvobojeni dosegel končno ugasnitev in mi v zadnjem delu noči nismo šli in obiskali Osvobojenega.’”

Ko so to slišali od častitega Ānande, so Malli, sinovi Mall, snahe Mall in žene Mall postali nesrečni, depresivni, s svojim umom v trpljenju. Nekateri so imeli skuštrane lase, so jokali, dvigovali roke in jih spuščali kot bi bile odsekane, se valjali po tleh naprej in nazaj, kot bi imeli odsekane noge in jokali: ‘Prehitro bo Blaženi dosegel končno ugasnitev, prehitro bo Srečni dosegel končno ugasnitev, prehitro bo izginil Jasnovidec v svet!’

Malli, sinovi Mall, snahe Mall in žene Mall, nesrečni, potrti z umom v trpljenju, so se približali Mallovem gozdu dreves sāla pri Upavattani in se približali častitemu Ānandi.

Častitemu Ānandi je prišlo na misel: “Če dopustim, da Malli iz Kusinārā počastijo Blaženega vsak posebej, se bo noč končala, preden bo Blaženi počaščen od Mall iz Kusinārā. Če pa ločim Malle po družinah in jim tako omogočim počastiti Blaženega, rekoč: ‘Mall s tem in tem imenom, skupaj s svojimi otroci, ženo, svojci in svetniki časti s svojo glavo nogo Blaženega’?”

Potem je častiti Ānanda ločil Malle po družinah in jim omogočil, da počastijo Blaženega, rekoč: “Mall s tem in tem imenom, skupaj s svojimi otroci, ženo, svojci in svetniki časti s svojo glavo nogo Blaženega.”

Častiti Ānanda je na ta način med prvim delom noči omogočil Mallom iz Kusinārā počastiti Blaženega.

43. Zadnji osebni učenec Blaženega

Takrat je popotnik po imenu Subhadda živel v Kusināru. Popotnik Subhadda je slišal: “Zdi se, da bo danes v zadnjem delu noči asket Gotama dosegel končno ugasnitev.”

Popotniku Subhaddi je prišlo na misel: “Slišal sem od starih, starejših popotnikov, ki so učitelji in učitelji učiteljev, ko so rekli: ‘Samo občasno, redko, se Osvobojeni, spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe pojavijo na svetu.’ Danes, v zadnjem delu noči, bo asket Gotama dosegel končno ugasnitev. Pojavil se mi je dvom in imam zaupanje v asketa Gotamo: ‘Asket Gotama je sposoben učiti Dhammo na tak način, da bom sposoben opustiti ta dvom.’”

Potem se je popotnik Subhadda približal gozdu dreves sāla ki so ga imeli Malli pri Upavattani. Ko se je približal častitemu Ānandi mu je rekel: “Slišal sem od starih, starejših popotnikov, dragi Ānanda, ki so učitelji in učitelji učiteljev, ko so rekli: ‘Samo občasno, redko, se Osvobojeni, spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe pojavijo na svetu.’ Danes, v zadnjem delu noči, bo asket Gotama dosegel končno ugasnitev. Pojavil se mi je dvom in imam zaupanje v asketa Gotamo: ‘Asket Gotama je sposoben učiti Dhammo na tak način, da bom sposoben opustiti ta dvom’. Bilo bi dobro, dragi Ānanda, če bi mi bilo dovoljeno videti asketa Gotamo.”

Ko je bilo to rečeno, je častiti Ānanda rekel popotniku Subhaddi: “Dovolj, prijatelj Subhadda, ne nadleguj Osvobojenega, Blaženi je izčrpan.”

V drugo je popotnik Subhadda rekel častitemu Ānandi: “Slišal sem od starih, starejših popotnikov, dragi Ānanda, ki so učitelji in učitelji učiteljev, ko so rekli: ‘Samo občasno, redko, se Osvobojeni, spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe pojavijo na svetu.’ Danes, v zadnjem delu noči, bo asket Gotama dosegel končno ugasnitev. Pojavil se mi je dvom in imam zaupanje v asketa Gotamo: ‘Asket Gotama je sposoben učiti Dhammo na tak način, da bom sposoben opustiti ta dvom’. Bilo bi dobro, dragi Ānanda, če bi mi bilo dovoljeno videti asketa Gotamo.

V drugo je častiti Ānanda rekel popotniku Subhaddi: “ Dovolj, prijatelj Subhadda, ne nadleguj Osvobojenega, Blaženi je izčrpan.”

V tretje je popotnik Subhadda rekel častitemu Ānandi: “Slišal sem od starih, starejših popotnikov, dragi Ānanda, ki so učitelji in učitelji učiteljev, ko so rekli: ‘Samo občasno, redko, se Osvobojeni, spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe pojavijo na svetu.’ Danes, v zadnjem delu noči, bo asket Gotama dosegel končno ugasnitev. Pojavil se mi je dvom in imam zaupanje v asketa Gotamo: ‘Asket Gotama je sposoben učiti Dhammo na tak način, da bom sposoben opustiti ta dvom’. Bilo bi dobro, dragi Ānanda, če bi mi bilo dovoljeno videti asketa Gotamo.”

V tretje je častiti Ānanda rekel popotniku Subhaddi: “Dovolj, prijatelj Subhadda, ne nadleguj Osvobojenega, Blaženi je izčrpan.”

Blaženi je slišal častitega Ānando, ko je ta imel ta pogovor s popotnikom Subhaddo. In Blaženi je rekel častitemu Ānandi: “Dovolj, Ānanda, ne oviraj Subhadde, dovoli Subhaddi da vidi Osvobojenega. Karkoli bo Subhadda hotel od mene, vse to bo vprašal, iščoč globljo vednost in me ne bo nadlegoval. Katerokoli vprašanje bo postavil, bom nanj odgovoril in to bo hitro razumel.”

Potem je častiti Ānanda rekel popotniku Subhaddi: “Pridi, prijatelj Subhadda, Blaženi ti je dal dovoljenje.”

Popotnik Subhadda se je približal Blaženemu in ko je pristopil, sta z Blaženim izmenjala pozdrave. Ko sta izmenjala vljudnostni pogovor in pozdrave, je sedel ob stran.

Sede ob strani je popotnik Subhadda rekel Blaženemu: “Ti asketi in brahmani, dragi Gotama, vodijo red in skupnost, in učijo skupnost. To so dobro znani, slavni, ustanovitelji religij, sprejeti med ljudmi kot svetniki, kot so na primer: Pūraṇa Kassapa, Makkhali Gosāla, Adžita Kesakambala, Pakudha Kaccāyana, Sañdžaya Belaṭṭhaputta, Nigaṇṭha Nāṭaputta. Ali v skladu z njihovo lastno izjavo imajo vsi direktno vednost? Ali jo nima nihče? Ali pa jo nekateri imajo samo nekateri?”

“Dovolj, Subhadda, prenehaj s tem: ‘Ali v skladu z njihovo lastno izjavo imajo vsi direktno vednost? Ali jo nima nihče? Ali pa jo nekateri imajo samo nekateri?’ Učil te bom Dhammo, Subhadda, prisluhni, dobro usmeri svoj um, govoril bom.”

“Prav, častiti gospod,” je odgovoril popotnik Subhadda Blaženemu in Blaženi je rekel: “Kjerkoli, Subhadda, se Plemenita osemčlena pot ne najde v Dhammi in Disciplini, tam ni moč najti pravega asketa, tam ni moč najti pravega asketa druge, tam ni moč najti pravega asketa tretje, tam ni moč najti pravega asketa četrte stopnje[24].

Toda kjerkoli, Subhadda, se Plemenita osemčlena pot najde v Dhammi in Disciplini, tam se najde pravi asket, tam se najde pravi asket druge, tam se najde pravi asket tretje, tam se najde pravi asket četrte stopnje.

V tej Dhammi in Disciplini, Subhadda, se najde Plemenita osemčlena pot, tukaj se najde pravi asket, tukaj se najde pravi asket druge stopnje, tukaj se najde pravi asket tretje, tukaj se najde pravi asket četrte stopnje.

Prazni so zunanji nauki teh drugih asketov, Subhadda, toda če bi menihi živeli pravilno, svet ne bi bil brez spoštovanja vrednih bitij.

Pri devetindvajsetih letih, Subhadda,
sem šel naprej, da bi odkril kar je krepost
kot iskalec tega kar je dobro.
Bilo je pred več kot petdesetimi leti
kar sem šel naprej.

Asketi obstajajo v svetu prave Dhamme, zunaj nje ni pravega asketa, ni moč najti pravega asketa druge, ni moč najti pravega asketa tretje, ni moč najti pravega asketa četrte stopnje. Prazni so zunanji nauki teh drugih asketov, Subhadda, toda če bi menihi živeli pravilno, svet ne bi bil brez spoštovanja vrednih bitij.”

Ko je bilo to rečeno, je popotnik Subhadda rekel Blaženemu: “Odlično, častiti gospod! Odlično, častiti gospod! To je tako, kot bi nekdo postavil pokonci tisto, kar je bilo prevrnjeno ali odprl tisto, kar je bilo zaprto ali pokazal pot temu, ki se je izgubil ali nosi oljno svetilko v temi, tako da lahko tisti, ki ima oči vidi oblike. Prav tako je Dhammo pojasnil Blaženi na več kot en način. Jaz grem do Blaženega, častiti gospod, po zatočišče in po Dhammo in do skupnosti menihov. Naj v prisotnosti Blaženega prejmem napredovanje v sveto življenje, častiti gospod, naj prejmem popolno posvetitev.”

“Ti, ki so bili prej v drugi sekti in želijo v tej Dhammi in Disciplini napredovati v sveto življenje, ki želijo popolno posvetitev, živijo na preizkušnji štiri mesece in ob koncu štirih mesecev, ko je srce menihov zadovoljeno, napredujejo v sveto življenje in popolno sprejetost v meništvo. Toda jaz razumem, da obstaja razlika med osebami v tem primeru.”

“Častiti gospod, če ti ki so bili prej v drugi sekti želijo v tej Dhammi in Disciplini napredovati v sveto življenje, ki želijo popolno posvetitev, živijo na preizkušnji štiri mesece in ob koncu štirih mesecev, ko je srce menihov zadovoljeno, napredujejo v sveto življenje in popolno sprejetost v meništvo, potem bom jaz živel na preizkušnji štiri leta in na koncu štirih let, ko je srce menihov zadovoljeno, mi lahko dajo posvetitev v sveto življenje in popolno sprejetost v meništvo.”

Nato je Blaženi rekel častitemu Ānandi: “Potem, Ānanda, daj posvetitev v sveto življenje Subhaddi.”

“Prav, častiti gospod,” je častiti Ānanda odgovoril Blaženemu.

Potem je popotnik Subhadda rekel častitemu Ānandi: “Tu so gotovo koristi zate, prijatelj Ānanda, to je gotovo dober dosežek zate, prijatelj Ānanda, da si tukaj, iz oči v oči z Učiteljem, tudi ti bil posvečen s posvečenjem spremljajočega.”

Popotnik Subhadda je prejel posvetitev v sveto življenje v prisotnosti Blaženega, sprejel je popolno posvetitev.

Ne dolgo po posvetitvi je častiti Subhadda, ko je prebival v samoti, odmaknjen, pozoren, goreč in odločen, ko ni preteklo dolgo časa, dosegel to korist, za katero mlad gospod gre upravičeno od doma v brezdomsko življenje, ta neprekosljivi zaključek duhovnega življenja in prebiva vedoč, izkušen in ga doseže sam v tem življenju.

Uničeno je ponovno rojstvo, dovršeno je duhovno življenje, napravljeno je to, kar je bilo potrebno napraviti, ni več tega posvetnega stanja—to je uvidel.

In častiti Subhadda je postal še eno spoštovanja vredno bitje. Bil je zadnji osebni učenec Blaženega.

44. Zadnja navodila Osvobojenega

Blaženi je nagovoril častitega Ānando: “Lahko se zgodi, Ānanda, da kdo od vas razmišlja na tak način: ‘Učiteljeva beseda je preteklost, nič več nimamo učitelja.’ Toda tega ne bi smeli videti tako. Ānanda, katerokoli Dhammo in Disciplino sem učil ali jo določil, Ānanda, ta je tvoj Učitelj po moji smrti.

Sedaj, Ānanda, menihi naslavljajo eden drugega z besedo ‘prijatelj’, toda po moji smrti se naj ne obračajo več tako eden na drugega. Starejši menih, Ānanda, naj mlajšega meniha naslovi z njegovim imenom ali z njegovim priimkom ali z besedo ‘prijatelj’. Mlajši menih naj naslovi starejšega meniha s spoštovani gospod ali častiti gospod.

Če to želi, Ānanda, lahko Skupnost po moji smrti odpravi manjša in podrejena pravila za vadbo[25].

Najvišjo kazen, Ānanda, se po moji smrti naj da menihu Channu[26].” “Toda kaj je najvišja kazen, častiti gospod?” “Menih Channa, Ānanda, lahko reče karkoli hoče, toda z njim menihi ne bodo govorili ali mu svetovali ali ga poučevali.”

Potem je Blaženi nagovoril menihe: “Lahko, menihi, da za enega od menihov obstaja dvom ali nejasnosti glede Buddhe ali glede Dhamme ali glede Skupnosti ali glede poti ali glede prakse. Vprašajte, menihi, ne obžalujte kasneje z razmišljanjem, kot: ‘Soočeni smo bili z Učiteljem in Blaženega nismo neposredno vprašali o vadbi.’” Ko je bilo to rečeno, so ti menihi ostali tiho.

V drugo je Blaženi nagovoril menihe: “Lahko, menihi, da je za enega od menihov obstaja dvom ali nejasnosti glede Buddhe ali glede Dhamme ali glede Skupnosti ali glede poti ali glede prakse. Vprašajte, menihi, ne obžalujte kasneje z razmišljanjem kot: ‘Soočeni smo bili z Učiteljem in Blaženega nismo neposredno vprašali o vadbi.’” Ko je bilo to rečeno, so v drugo ti menihi ostali tiho.

V tretje je Blaženi nagovoril menihi: “Lahko, menihi, da je za enega od menihov obstaja dvom ali nejasnosti glede Buddhe ali glede Dhamme ali glede Skupnosti ali glede poti ali glede prakse. Vprašajte, menihi, ne obžalujte kasneje z razmišljanjem kot: ‘Soočeni smo bili z Učiteljem in Blaženega nismo neposredno vprašali o vadbi.’” Ko je bilo to rečeno, so v tretje ti menihi ostali tiho.

Blaženi je nagovoril menihe: “Lahko, menihi, da zaradi spoštovanja do Učitelja ne postavite vprašanja, potem en prijatelj, menihi, lahko obvesti drugega prijatelja o svojih dvomih.” Ko je bilo to rečeno, so ti menihi ostali tiho.

Potem je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “ To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, jaz sem prepričan, častiti gospod, da v tej Skupnosti menihov ni nikogar med menihi, ki ima dvom ali nejasnost glede Buddhe ali glede Dhamme ali glede Skupnosti ali glede poti ali glede prakse.”

“Iz zaupanja govoriš, Ānanda, toda Osvobojeni, Ānanda, ima znanje, da tukaj ni niti enega med menihi v tej Skupnosti menihov, ki ima dvom ali nejasnost glede Buddhe ali glede Dhamme ali glede Skupnosti ali glede poti ali glede prakse. Ker, med temi petsto menihi, Ānanda, je ta, ki je zadnji menih, vstopajoči v tok in nič več ne pade v nižje svetove ter ima določeno usodo, ki se konča v končnem prebujenju.”

Potem je Blaženi nagovoril menihe, rekoč: “No, menihi, ker sem vam povedal, da vse pogojene stvari propadejo, se še naprej trudite s pozornostjo!” To so bile zadnje besede Osvobojenega.

45. Končna ugasnitev

Potem je Blaženi dosegel prvo stopnjo[27] zbranosti in po izhodu iz prve stopnje zbranosti je dosegel drugo stopnjo zbranosti, in po izhodu iz druge stopnje zbranosti je dosegel tretjo stopnjo zbranosti, in po izhodu iz tretje stopnje zbranosti je dosegel četrto stopnjo zbranosti, in po izhodu iz četrte stopnje zbranosti je dosegel sfero neskončnega prostora, in po izhodu iz sfere neskončnega prostora je dosegel sfero neskončnega zavedanja, in po izhodu iz sfere neskončnega zavedanja je dosegel sfero praznosti, in po izhodu iz sfere praznosti je dosegel sfero niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja, in po izhodu iz sfere niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja je dosegel prenehanje zaznavanja in čutenja.

Častiti Ānanda je rekel častitemu Anuruddhi: “Ali je Blaženi, častiti Anuruddha[28], dosegel končno ugasnitev?”

“Blaženi, častiti Ānanda, ni dosegel končne ugasnitve, on je dosegel prenehanje zaznavanja in čutenja.”

Blaženi je, ko je prišel iz prenehanja zaznavanja in čutenja, dosegel sfero niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja, in ko je prišel iz sfere niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja je dosegel sfero praznosti, in ko je prišel iz sfere praznosti je dosegel sfero neskončnega zavedanja, in ko je prišel iz sfere neskončnega zavedanja je dosegel sfero neskončnega prostora, in ko je prišel iz sfere neskončnega prostora je dosegel četrto stopnjo zbranosti, in ko je prišel iz četrte stopnje zbranosti je dosegel tretjo stopnjo zbranosti, in ko je prišel iz tretje stopnje zbranosti je dosegel drugo stopnjo zbranosti, in ko je prišel iz druge stopnje zbranosti je dosegel prvo stopnjo zbranosti, in ko je prišel iz prve stopnje zbranosti je dosegel drugo stopnjo zbranosti, in ko je prišel iz druge stopnje zbranosti je dosegel tretjo stopnjo zbranosti, in ko je prišel iz tretje stopnje zbranosti je dosegel četrto stopnjo zbranosti, in ko je prišel iz četrte stopnje zbranosti je Blaženi takoj dosegel končno ugasnitev.

Ko je Blaženi dosegel končno ugasnitev, se je zgodil velik potres in zaslišal strašen grom.

Ko je Blaženi dosegel končno ugasnitev, je Brahmā Sahampati[29] izrekel te verze:

“Vsa bitja na svetu bodo odložila telesa,
celo Učitelj kot je ta, neprimerljiv v svetu,
Prebujeni, ki je dosegel moč, Sambuddha, je dosegel končno ugasnitev.”

Ko je Blaženi dosegel končno ugasnitev, je Sakka[30], vladar božanstev, izrekel ta verz:

“Resnično nestalne so vse tvorbe.
Njihova narava je nastanek in razpad,
po nastanku pride do prenehanja,
njihovo umirjanje je prava blaženost.”

Ko je Blaženi dosegel končno ugasnitev skupaj z Osvoboditvijo, je častiti Anuruddha izrekel te verze:

“Ni več dihanja
za tistega z mirnim srcem.
Miren, zavezan miru, modrec je končal.

Z neomajnim srcem,
prestal je bolečine,
končna osvoboditev njegovega srca
je bila kakor plamen, ki se je utrnil,.”

Ko je Blaženi dosegel končno ugasnitev, je častiti Ānanda izrekel ta verz:

“Grozen je bil ta potres,
kar lasje so šli pokonci,
ko je Sambuddha, obdarjen z vsemi plemenitimi kvalitetami,
dosegel končno ugasnitev.”

Ko je Blaženi dosegel končno ugasnitev so menihi, ki še niso bili osvobojeni poželenja, dvigovali roke in padali kot spodsekani, se valjali po tleh naprej in nazaj, kot bi imeli odsekane noge in jokali: ‘Prehitro je Blaženi dosegel končno ugasnitev, prehitro je Srečni dosegel končno ugasnitev, prehitro je izginil Jasnovidec v svet!’ Toda ti menihi, ki so bili osvobojeni poželenja, so pozorno, s polnim zavedanjem vztrajali z mislijo: “Nestalni so vsi procesi, kako bi lahko bilo drugače?”

Potem je častiti Anuruddha rekel menihom: “Dovolj, prijatelji, ne žalujte, ne objokujte. Ali vas ni opozoril Blaženi, ko je izjavil: ‘Vse, kar nam je drago in privlačno se bo spremenilo, ločilo in bo postalo drugače?’ Kako bi lahko bilo drugače, prijatelji, za to, kar je pridobljeno, rojeno, je postalo, je tvorjeno, je predmet razgradnje? Ni mogoče reči: ‘Naj se ne razgradi’. Tudi božanstva, prijatelji, se pritožujejo.”

“Toda na katera bitja in božanstva častiti Anuruddha misli?”

“Obstajajo, prijatelj Ānanda, božanstva na nebu, ki zaznavajo zemljo, imajo skuštrane lase, jočejo, dvigujejo roke, padajo kot spodsekana, se valjajo po tleh naprej in nazaj, kot bi imela odsekane noge in jočejo: ‘Prehitro je Blaženi dosegel končno ugasnitev, prehitro je Srečni dosegel končno ugasnitev, prehitro je izginil Jasnovidec v svet!’

Obstajajo, prijatelj Ānanda, božanstva na zemlji, imajo skuštrane lase, jočejo, dvigujejo roke, padajo kot spodsekana, se valjajo po tleh naprej in nazaj, kot bi imela odsekane noge in jočejo: ‘Prehitro je Blaženi dosegel končno ugasnitev, prehitro je Srečni dosegel končno ugasnitev, prehitro je izginil Jasnovidec v svet!’

Toda ta božanstva, ki so odstranila poželenje, so pozorno, s polnim zavedanjem vztrajala z mislijo: “Nestalne so vse tvorbe, kako bi lahko bilo drugače?’”

46. Priprava trupla

Častiti Anuruddha in častiti Ānanda sta preživela ostanek noči v pogovoru o Dhammi. Častiti Anuruddha je nagovoril častitega Ānando: “Pojdi, Ānanda, in ko prideš v Kusināro, obvesti Malle iz Kusinārā, rekoč: ‘Blaženi je dosegel ugasnitev, Vāseṭṭhi, sedaj napravite kar želite.’”

“Prav, častiti gospod,” je rekel častiti Ānanda in ko je odgovoril častitemu Anuruddhi, se je oblekel v jutranjo nošo in vzel svojo obleko in posodo in odšel v Kusināro s spremstvom.

Ob tem času so bili Malli iz Kusinārā zbrani v mestni dvorani zaradi nekega posla. Častiti Ānanda je odšel k njim in jih obvestil: “Blaženi je dosegel ugasnitev, Vāseṭṭhi, sedaj napravite kar želite.”

Ko so slišali te besede častitega Ānande, so Malli, sinovi Mall, snahe Mall in žene Mall postali nesrečni, potrti, z umom predanim trpljenju. Nekateri s skuštranimi lasmi so jokali, dvigovali roke in padali kot spodsekani, se valjali po tleh naprej in nazaj, kot bi imeli odsekane noge in jokali: ‘Prehitro je Blaženi dosegel končno ugasnitev, prehitro je Srečni dosegel končno ugasnitev, prehitro je izginil Jasnovidec v svet!”

Malli iz Kusinārā so ukazali svojim možem: “Sedaj, prijatelji, zberite dišave in cvetje in vse glasbenike v Kusināru.”

Malli iz Kusinārā so vzeli dišave in cvetne vence in vse glasbenike iz mesta in petsto parov oblačil in se odpravili v njihov gozd dreves sāla pri Upavattani, k truplu Blaženega. Ko so prišli do trupla Blaženega, so s spoštovanjem, upoštevanjem in čaščenjem počastili truplo, s plesom, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami in napravili baldahin iz tkanin in pripravili paviljone, tako da je minil dan.

Mallom iz Kusinārā je prišlo na misel: “Danes je prepozno, da bi zažgali truplo Blaženega, jutri bomo zažgali truplo Blaženega.”

Potem so Malli iz Kusinārā, s spoštovanjem, upoštevanjem, čaščenjem in oboževanjem počastili truplo Blaženega, s plesom, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami in napravili baldahin iz tkanin in pripravili paviljone, tako da je minil drugi dan, da je minil tretji dan, da je minil četrti dan, da je minil peti dan, da je minil šesti dan.

Na sedmi dan je Mallom iz Kusinārā prišlo na misel: “Ko spoštujemo, upoštevamo, častimo in počastimo truplo Blaženega, s plesom, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami in ko ga odpeljemo iz mesta na jug, bomo zunaj mesta na južni strani zažgali truplo Blaženega.”

Ob tem času je osem vodij Mall, ko so si oprali glave in nase nadeli čista oblačila, reklo: “Dajmo, dvignimo truplo Blaženega,” toda tega niso bili sposobni dvigniti.

Potem so Malli iz Kusinārā rekli častitemu Anuruddhi: “Kaj je razlog, Anuruddha, kaj je vzrok, zakaj osem vodij Mall, ki so si umili svoje glave in nadeli čista oblačila in rekli: ‘Dajmo, dvignimo truplo Blaženega,’ tega ni bilo sposobno dvigniti?”

“Vi Vāseṭṭhi imate en namen in božanstva imajo drug namen.”

“Toda kakšen je namen božanstev, častiti gospod?”

“Vaš namen, Vāseṭṭhi, je: ‘Mi, ko spoštujemo, upoštevamo, častimo in počastimo truplo Blaženega s plesom, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami, ko ga odpeljemo iz mesta na jug, bomo zunaj mesta na jugu zažgali truplo Blaženega.’

Namen božanstev, Vāseṭṭhi, je: ‘Mi, ko spoštujemo, upoštevamo, častimo in počastimo truplo Blaženega s plesom božanstev, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami, ko ga odpeljemo na sever mesta skozi severna vrata in se ponovno vrnemo v mesto skozi severna vrata in ga peljemo do sredine mesta in potem ven skozi vzhodna vrata, na vzhodu mesta in tam pri svetišču Mall, imenovanem Makuta-Bandhana, potem sežgemo truplo Blaženega.”

“Naredimo torej v skladu z nameni božanstev, častiti gospod.”

Ob tem času je bila celotna Kusinārā, vključno s kupi smeti, prekrita do kolen s cvetovi Božanskega koralnega drevesa. Božanstva in Malli iz Kusinārā so spoštovali upoštevali, častili in počastil truplo Blaženega s plesom božanstev in ljudi, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami in po tem, ko so ga peljali na severno stran mesta in so ponovno vstopili v mesto skozi severna vrata in ga peljali do sredine mesta in šli ven iz mesta skozi vzhodna vrata, na vzhodu mesta pri svetišču Mall, imenovanem Makuta-Bandhana, ter tam položili na tla truplo Blaženega.

Malli iz Kusinārā so rekli častitemu Ānandi: “Kako naj ravnamo, častiti Ānanda, glede trupla Osvobojenega?”

“Ravnajte, Vāseṭṭhi, kot bi ravnali s truplom pravičnega monarha. Tako bi morali ravnati glede trupla Osvobojenega.”

“Toda kako ravnajo, častiti Ānanda, s truplom pravičnega monarha?”

“Truplo pravičnega monarha ovijejo, Ānanda, v čisto tkanino in ko so ga ovili v čisto tkanino, ga ovijejo z mikanim bombažem in ko so ga ovili z mikanim bombažem, ga ovijejo s čisto tkanino. To pomeni, po ovitju telesa pravičnega monarha s petsto ovoji tkanine in bombaža, ga zaprejo v železno posodo z oljem in to zaprejo v še eno železno posodo in to dajo na odišavljeno pogrebno grmado, zažgejo telo pravičnega monarha in zgradijo na razpotju cest spomenik za pravičnega monarha.

Tako ravnajo, Vāseṭṭhi, glede trupla pravičnega monarha. Kakor ravnajo, Vāseṭṭhi, glede trupla pravičnega monarha, tako naj ravnajo z ozirom na truplo Osvobojenega in spomenik se naj zgradi za Osvobojenega na križišču cest. Kdorkoli pripravlja cvetje, kadila ali prah ali časti ali vzpostavlja zaupanje v svojem umu, bo to za njegovo blagostanje in srečo za dolgo časa.”

Malli iz Kusinārā so dali ukaze svojim možem: “Če je tako, potem ovijmo truplo z mikano tkanino, prijatelji.”

Malli iz Kusinārā so ovili truplo Blaženega v čisto tkanino in ko so ga ovili v čisto tkanino, so ga ovili z mikanim bombažem in ko so ga ovili z mikanim bombažem, so ga ovili s čisto tkanino. To pomeni, po ovitju trupla Blaženega s petsto ovoji tkanine in bombaža, so ga zaprli v železno posodo z oljem in ga zaprli v še eno železno posodo in to dali na odišavljeno pogrebno grmado, postavili so truplo Blaženega na pogrebno grmado.

47. Zgodba o Mahākassapi

Ob tem času je častiti Mahākassapa[31] potoval vzdolž glavne ceste od Pāvā do Kusinārā, skupaj z veliko skupnostjo menihov, z okoli petsto menihi. Častiti Mahākassapa je sestopil s poti in sedel ob cesto, pod neko drevo.

Takrat je po cesti proti Pāvi potoval tudi neki ādžīvak, ki je držal v rokah mandāravov cvet iz Kusinārā.

Častiti Mahākassapa je videl, da ādžīvak prihaja od daleč in ko ga je videl, mu je rekel: “Ali poznaš našega učitelja, prijatelj?”

“Seveda, prijatelj, poznam. Danes je sedmi dan odkar je asket Gotama dosegel končno ugasnitev v, zato držim v rokah ta mandāravov cvet.”

Potem so nekateri menihi, ki še niso bili osvobojeni poželenja, dvignili roke, se jokali, padali kot spodsekani, se valjali po tleh naprej in nazaj, kot bi imeli odsekane noge in jokali: ‘Prehitro je Blaženi dosegel končno ugasnitev, prehitro je Srečni dosegel končno ugasnitev, prehitro je izginil Jasnovidec v svet!’

Toda ti menihi, ki so odstranili poželenje, so pozorno, s polnim zavedanjem vztrajali z mislijo: “Nestalne so vse tvorbe, kako bi lahko bilo drugače?”

Takrat je v tej skupini sedel tudi Subhadda[32], ki je šel v sveto življenje v svoji starosti. Subhadda, ki je šel v sveto življenje v svoji starosti je rekel menihom: “Dovolj, prijatelji, ne žalujte, ne tožite, sedaj smo osvobojeni tega težavnega velikega asketa, ki je govoril: ‘To je za vas dovoljeno, to za vas ni dovoljeno.’ Sedaj bomo delali, karkoli bomo želeli in ne bomo delali tega, kar ne bomo želeli.”

Častiti Mahākassapa je potem rekel menihom: “Dovolj, prijatelji, ne žalujte, ne objokujte. Ali vas ni opozoril Blaženi, ko je izjavil: ‘Vse, kar nam je drago in privlačno se bo spremenilo, ločilo in bo postalo drugače.’ Kako bi lahko bilo drugače, prijatelji, za to, kar je pridobljeno, rojeno, je postalo, je tvorjeno, je predmet razgradnje? Ni mogoče reči: ‘Naj se ne razgradi’.

Ta čas so štirje voditelji Mall, ki so si umili svoje glave in nadeli čista oblačila, rekli: “Dajmo, zažgimo pogrebno grmado Blaženega,” vendar je niso mogli prižgati. Malli iz Kusinārā so rekli častitemu Anuruddhi: “Kaj je razlog, častiti Anuruddha, kaj je vzrok, zakaj štirje voditelji Mall, ki so si oprali svoje glave in nadeli čista oblačila in rekli: ‘Dajmo, zažgimo pogrebno grmado Blaženega,’ te niso mogli prižgati?”

“Božanstva imajo drugi namen, Vāseṭṭhe.”

“Toda kakšen je namen božanstev, častiti gospod?”

“Namen božanstev, Vāseṭṭhe, je: ‘Častiti Mahākassapa potuje po glavni cesti od Pāvā do Kusinārā skupaj z veliko skupnostjo menihov, s približno petsto menihi. Pogrebna grmada Blaženega ne bo zagorela, dokler častiti Mahākassapa ne bo s svojo glavo počastil nog Blaženega.’”

“Naredimo v skladu z namenom božanstev, častiti gospod.”

Častiti Mahākassapa je prišel v Kusinār, v svetišče Mall imenovano Makuta-Bandhana, k pogrebni grmadi Blaženega. Ko je prišel in si uredil svojo obleko na eno ramo, iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav in trikrat obkrožil pogrebno grmado, odkril stopalo in počastil stopalo Blaženega s svojo glavo.

Tudi petsto menihov, ko so si uredili svoje obleke na eno ramo, iztegnili roke v spoštljiv pozdrav, je trikrat obkrožilo pogrebno grmado in počastilo stopalo Blaženega s svojimi glavami. Ko je bilo stopalo Blaženega počaščeno od častitega Mahākassape in petstotih menihov, je ogenj sam od sebe zajel pogrebno grmado.

Ko je truplo Blaženega zgorelo, ni bilo videti niti saj in niti pepela od zunanje ali notranje kože, mesa, tetiv, sklepne tekočine. Ostale so samo relikvije. Tako, kot gori maslo ali olje, ko ni videti ne oglja in ne pepela, tako je bilo tudi pri gorenju trupla Blaženega, zunanje kože, notranje kože, mesa, tetiv, sklepne tekočine. Ni bilo videti niti oglja in niti pepel ni ostal od trupla. Ostale so samo relikvije. In samo dve od tistih petsto parov tkanin nista zgoreli, ta na notranji in tista na zunanji strani.

Ko je truplo Blaženega zgorelo, se je naredil naliv dežja in pogrebna grmada Blaženega se je pogasila. Prav tako je kasneje narasla voda iz vodnjaka ugasnila pogrebno grmado Blaženega. Tudi Malli iz Kusinārā so gasnili pogrebno grmado Blaženega z vsemi vrstami dišeče vode.

Malli so naredili ogrado iz sulic in lokov v mestni dvorani in relikvije Blaženega častili, spoštovali in oboževali s plesom, pesmijo, glasbo, venci cvetja in dišavami.

48. Razdelitev relikvij

Magadhanski kralj Adžātasattu, sin kraljice Videhi je slišal: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno ugasnitev v Kusināru.” Potem je magadhanski kralj Adžātasattu, sin kraljice Videhi, poslal sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil kšatrij in tudi jaz sem iz kšatrijske kaste in vreden sem deleža relikvij Blaženega, zgradil bom spomenik in priredil slovesnost.”

Licchavīji iz Vesālīja so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno ugasnitev v Kusināru.” Potem so Licchavīji iz Vesālīja poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “ Blaženi je bil kšatrij in tudi mi smo iz kšatrijske kaste in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo spomenik in priredili slovesnost.”

 Sakye iz Kapilavatthuja so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno ugasnitev v Kusināru.” Potem so Sakye iz Kapilavatthuja poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil naš najodličnejši sorodnik in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo spomenik in priredili slovesnost.”

Buli iz Allakappa so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno ugasnitev v Kusināru.” Potem so Buli iz Allakappa poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil kšatrij in tudi mi smo iz kšatrijske kaste in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo spomenik in priredili slovesnost.”

Koliyi iz Rāmagāma so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno ugasnitev v Kusināru.” Potem so Koliyi iz Rāmagāma poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “ Blaženi je bil kšatrij in tudi mi smo iz kšatrijske kaste in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo spomenik in priredili slovesnost.”

Brahman Veṭhadīpaka je slišal: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno ugasnitev v v Kusināru.” Potem je brahman Veṭhadīpaka poslal sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil kšatrij in jaz sem brahman in vreden sem deleža relikvij Blaženega, zgradil bom spomenik in priredil slovesnost.”

Malli iz Pāvā so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno ugasnitev v Kusināru.” Potem so Malli iz Pāvā poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “ Blaženi je bil kšatrij in tudi mi smo iz kšatrijske kaste in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo spomenik in priredili slovesnost.”

Ko je bilo to rečeno, so Malli iz Kusinārā rekli skupinam: “Blaženi je dosegel končno ugasnitev na prostoru naše vasi, vendar se zdi, da mi ne bomo imeli deleža relikvij Blaženega.”

Ko je bilo to rečeno, je brahman Doṇa rekel tem skupinam:

“Poslušajte, dragi gospodje, ta moj stavek:
Naš Buddha je bil ta, ki je govoril o potrpljenju.
Ni dobro, da bi se bojevali
okoli delitve ostankov najboljšega človeka.

Bodimo združeni, v harmoniji, dragi gospodje,
veselih misli, razdelimo relikvije na osem delov,
in zgradimo spomenika v vse smeri,
tako da bo mnogo ljudi lahko pridobilo vero v Vizionarja.”

“Potem, brahman, razdeli relikvije Blaženega na osem enakih delov.”

“Seveda, dragi gospod,” je rekel brahman Doṇa, ko je odgovoril skupinam in razdelil relikvije Blaženega na osem enakih delov. Potem je skupinam rekel: “Prosim dajte mi to žaro, dragi gospodje in jaz bom prav tako zgradil spomenik in priredil slovesnost.” In žaro so dali brahmanu Doṇi.

Moriye iz Poprovega gozda so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno ugasnitev v Kusināru.” Potem so Moriye iz Poprovega gozda poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “ Blaženi je bil kšatrij in tudi mi smo iz kšatrijske kaste in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo spomenik in priredili slovesnost.”

“Ni več delov ostankov telesa Blaženega, namesto tega vzemite pepel od telesa Blaženega.” In vzeli so pepel.

Magadhanski kralj Adžātasattu, sin kraljice Videhi, je zgradil spomenik za relikvije Blaženega pri Rādžagahu in priredil slovesnost.

Licchavīji iz Vesālīja so zgradili spomenik za relikvije Blaženega pri Vesālīju in priredili slovesnost.

Sakye iz Kapilavattha so zgradili spomenik za relikvije Blaženega pri Kapilavatthu in priredili slovesnost.

Bule iz Allakappa so zgradili spomenik za relikvije Blaženega pri Allakappu in priredili slovesnost.

Koliye iz Rāmagāma so zgradili spomenik za relikvije Blaženega pri Rāmagāmu in priredili slovesnost.

Brahman Veṭhadīpaka je zgradili spomenik za relikvije Blaženega in priredil slovesnost.

Malli iz Pāvā so zgradili spomenik za relikvije Blaženega pri Pāvi in priredili slovesnost.

Malli iz Kusinārā so zgradili spomenik za relikvije Blaženega pri Kusināru in priredili slovesnost.

Brahman Doṇa je zgradil spomenik za žaro in priredil slovesnost.

Moriyi iz Poprovega gozda so zgradili spomenik za pepel pri Poprovem gozdu in priredili slovesnost.

Tako je bilo zgrajenih osem spomenikov za relikvije, spomenik za žaro je bil deveti in spomenik za pepel je bil deseti. Tako je bilo v starih časih.

Obstajalo je osem deležev relikvij Vizionarja,
sedem deležev se časti v Džambudīpi,
en delež najbolj plemenitega človeka
časti kralj Nag v Rāmagāmi.

En zob se časti med tridesetimi bogovi,
in en je čaščen v mestu Gandhāra,
še en je v svetu kralja Kaliṅga,
in kralj Nag časti še enega.

Skozi moč teh relikvij je ta ljubka Zemlja
okrašena kakor najbolj odlična dvorana.
Tako je to telo Vizionarja
upravičeno čislano od teh, ki spoštujejo spoštovanja vredno.

Spoštovane od vladarjev božanstev, vladarjev Nag in Kraljev,
so relikvije čaščene od pravih vladarjev ljudi,
počasti te relikvije, ko dvigaš svoje roke v zrak,
Buddha je redek celo v sto eonih.

Opombe

[1] Osvobojeni, v pāliju Tathāgata – tako se je Buddha sam imenoval, kadar je govoril o sebi.

[2] Ānanda je bil Buddhov bratranec in štiriindvajset let njegov osebni spremljevalec. Po smrti Buddhe je postal arahant. Na prvem koncilu je recitiral govore, ki so bili kasneje uvrščeni v sutta piṭako.

[3] Krepost (sila), zbranost (samādhi) in modrost (pañña) so trije deli Plemenite osemčlene poti. Za dosego končne osvoboditve morajo biti vsi trije deli popolnoma razviti.

[4] Sāriputta je bil glavni učenec Buddhe, ki se je odlikoval v modrosti.

[5] Ta neobičajna moč omogoča videti bitja in druge svetove in videti prihodnost.

[6] Tāvatiṃsa – v budistični kozmologiji vrsta nebes, kjer živijo božanska bitja – deve.

[7] Dosegel je arahantstvo, četrto in najvišjo stopnjo popolnosti. Prve tri stopnje so: vstopajoči v tok (sotāpanna), enkratni povratnik (sakadāgāmī) in nepovratnik (anāgāmi).

[8] Štirje temelji duhovne moči: volja ali namen (canda), energija ali napor (viriya), um (citta) in mentalno raziskovanje ali razlikovanje (vimamsa).

[9] Māra – dobesedno Smrt. Zlobni demon, ki preizkuša Buddho in odvrača ljudi od prakticiranja duhovnega življenja.

[10] Zaznava snov na lastnem telesu – uvodna zbranost.

[11] Objekt zbranosti je izven njegovega telesa.

[12] Slonovski pogled – ko pogledaš nazaj in pri tem obrneš celo telo tako, kot to naredi slon.

[13] Āḷāra Kālāma – eden od učiteljev jogijske zbranosti Buddhe pred njegovim prebujenjem. Učil ga je kako doseči sfero praznine, vendar mu ni mogel pokazati poti do Nibbāne.

[14] Lumbinī blizu Kapilavatthuja, v starodavni prestolnici plemena Sakya ob vznožju Himalaje.

[15] Bodhgaya v Biharju.

[16] Isipatana blizu Varanasija (Sarnath).

[17] Kusinārā (Kasghar).

[18] Idealni pravični kralj.

[19] Spomenik – stupa, pagoda, gomila, sredi katerih so kosti ali pepel umrlega.

[20] Sambuddha doseže Nibbāno sam s svojim naporom in odkrije Dhammo, ne da bi imel učitelja, ki bi mu jo pokazal. Druge vodi do prebujenja z učenjem Dhamme.

[21] Paccekabuddha - podobno kot Sambuddha doseže Nibbāno brez učitelja, vendar on ne uči Dhamme, ki jo je sam odkril. Tako nima učencev.

[22] Sedem draguljev pravičnega monarha: magično kolo, emblem njegove suverenosti, njegov slon, njegov konj, njegova čudovita žena, njegov dragulj, njegov zakladnik in njegov svetovalec.

[23] Starodavna dolžinska mera.

[24] Vstopajoči v tok, enkratni povratnik, nepovratnik, arahant.

[25] Ker Ānanda ni vprašal, katera so ta pravila, je kasneje Skupnost odločila, da ne odpravijo nobenega pravila.

[26] Channa je bil Buddhov kočijaž, ko je bil ta še princ.

[27] Džhāna.

[28] Anuruddha je bil starejši brat Ānande in je bil poznan po svoji nadnaravni moči branja misli drugih.

[29] Brahmā Sahampati je bil visoko božanstvo iz sveta Brahme. On zahteva od novega prebujenega Buddhe, da uči Dhammo.

[30] Sakka je kralj bogov v nebesih Tāvatimsa in nižja figura v kozmološki hierarhiji kot Brahmā Sahampati.

[31] Bil je eden od najodličnejših učencev Buddhe. Postal je predsednik Prvega koncila, ki je bil kmalu po Buddhovi smrti.

[32] To ni bil popotnik Subhadda, ki je postal zadnji Buddhov učenec.

vir: http://suttacentral.net/

prevod: Bojan Božič september 2024