Spremna beseda prevajalca

Kljub temu, da je Dhammapado v slovenščino že prevedel Primož Pečenko in je bila izdana pri Mladinski knjigi, je tu pred vami novi prevod. Glavni razlog za to delo je želja, da se te modrosti lahko delijo po Sloveniji brezplačno. Pri Pečenkovem prevodu sem opazil nekaj odstopanj od palijskega originala, tako je bila to tudi priložnost, da se prevod še malenkostno izboljša in se tako še bolj približa Buddhovim mislim.

Dhammapada je zbirka naukov v stilni obliki in eden od najbolj razširjenih in najbolj znanih budističnih spisov, ki jih je izgovoril Buddha (ki je živel v letih okrog 623 pr. n. št. do 543 pr. n. št.). Dhammapada spada v zbirko Khuddaka–nikāye (»Manjša zbirka«), ki je ena od štirih glavnih zbirk budističnega kanona. Dhammapada je zbirka 423 verzov, ki jih je sam Buddha Gotama izrekel svojim učencem in je zapisana v preprostem aforističnem slogu. Antologija moralnih vodil ali maksim je razdeljena na 26 poglavij s kratkimi naslovi kot so Um, Rože, Starost, Sreča in drugi. Čeprav na prvi pogled ni opaziti povezave, skozi vse verze poteka temeljna nit, kar postane jasno pri branju besedila.

Te misli so primerne za vsakega človeka in niso namenjene le za neke specifične religiozne potrebe. Kljub temu, da so bili glavni poslušalci Buddhovih besed menihi in nune, so v tej zbirki modrosti, ki niso le za tiste, ki so se odrekli svetu, niti ne za tiste, ki že sledijo tem učenjem, ampak tudi za tiste, ki nimajo znanja o Buddhovem učenju, a želijo živeti srečno in mirno življenje. Buddha se osredotoča na Pot: pot, ki vodi in ki kaže smer. To niso besede za čaščenje niti niso poetične besede s praznim pomenom, ampak zelo prizemljena in praktična vodila, ki naj bi jih uporabljali v vsakdanjem življenju.

V času prevajanja sem imel v mislih ljudi, ki živijo običajno današnje življenje v tem slovenskem okolju. Buddha je rekel: »Človek naj ne vztraja na lokalnem jeziku in človek naj ne potepta običajne rabe« (Majjhima–nikāya 139), zato sem se izogibal uporabi tradicionalne in strokovne budistične terminologije, ki se bi marsikomu zdela zelo odtujena in bi bilo zelo škoda, če se bi zaradi tega odtujil tudi jezik srca. Takšna učenja niso »budistična«! To so učenja za človeka, ki čuti nemir, žalost, tesnobo in trpljenje, za tistega, ki ve, da bežanje od problemov z opojnimi substancami in čutnostjo ni rešitev, ampak da je potrebno sprejeti odgovornost za svoje misli, besede in dejanja. To niso besede iz nebes, ampak besede iz srca, ki prihajajo od nekoga, čigar srce je že olajšano in to znanje deli tudi s tistimi, ki se tudi želijo odrešiti bremena. Tako je tudi namen tega prevoda, da te modrosti sežejo v vaše srce, v vaše življenje, z upanjem, da boste tudi vi čutili upanje za mir in to upanje tudi uresničili.

Da se besedilo lahko približa slovenskemu bralcu, sem za izbiro terminologij uporabljal že prepoznavne in sprejete slovenske termine, ki pa so tudi del svetopisemske tradicije. Na primer, deve sem prevajal kot božanstva, Sakkā je nadangel, nad njim pa je Brahmā, ki je za nas enostavno Bog, Māra pa skušnjavec ali demon. Saṃsāra je eksistenčni tok, beseda, ki ima korenino sāra, enako kot naša reka Sava, kar pomeni »tok«. Osvoboditev od te »save« pa je nibbāna ali odrešitev, ki jo je dosegel nekdo, ki je častivredni (arahant) in je tako postal svetnik (ariyā).

Besedo dhamma pa prevajam kot »Postava«. Dhammo se v budističnem okolju običajno ne prevaja, ker se že razume, da gre za Buddhovo učenje, oz. za Naravo popolnosti. In ker oba jezika, palijski in slovenski, izhajata iz praindoevropske korenine, je zato zanimivo videti nekatere povezave med njima. Torej, dhamma izvira iz besede dʰer in sanskrtske dhṛ; ta pa je povezana s starocerkvenoslovansko besedo drъžati. Torej, dhammo bi lahko tako dobesedno prevedli kot »drža«. To nakazuje, da gre za nek trden ali neomajen položaj ali stvar; zato sem se odločil za besedo »postava«, ki je v slovenski tradiciji prepoznavna zaradi Svetega pisma in gre za (krščanski) »predpis« ali »zakon«. In tako dobimo ime te zbirke: Dhammapada, Pot Postave.

Prevajal sem iz palija, originalnega jezika budističnih spisov, in uporabljal naslednje vire:

Originalni tekst prihaja iz Dhammapada Pali Lessons, Research Center for Digital Humanities, National Taiwan University Library © 1995 – 2018 (http://buddhism.lib.ntu.edu.tw/en/lesson/pali/lesson_pali3.jsp).
Ponekod, kjer sem imel težave s prevajanjem, sem tudi zgledoval po prevodu Primoža Pečenka Dhammapada, Besede modrosti, Mladinska knjiga (1987) in ponekod upošteval njegove izbire pri prevajanju.
Pomoč pri prevajanju nekaterih verzov sem iskal tudi pri prevodu Thanissara Bhikkhu Dhammapada, a translation, Dhamma Dana Publications, ZDA (1999).

Za nasvet in pregled teh prevodov pa se bi zahvalil Bojanu Božiču, Kristini Lazar in Anji Štemberger. Posebna zahvala gre tudi častitemu Gambhīru, ki je oblikovno pripravil to lepo izdajo. Za vse ostale napake v teh verzih pa ostajam odgovoren jaz. In tiskanje te knjige za prosto distribucijo ne bi bilo mogoče brez velikodušnih darovalcev iz Slovenije in drugih koncev sveta. Hvala vsem!

Upam, da boste tudi vi čutili mir v srcu pri tem branju, kot sem ga čutil jaz med prevajanjem in da vas bodo te Postave vodile k popolni razbremenitvi.

Bhikkhu Hiriko
Gozdni samostan Samanadipa,
Januar 2019