Bamiyanski Buddhi

Na mojem svetišču je majhna kepa peščenjaka. Štirinajst stoletij je bil del enega od dveh ogromnih bamiyanskih Buddh v osrednjem Afganistanu. Pred skoraj dvajsetimi leti sem dobil kamen od tajskega laičnega budista. Dobil ga je, ko je obiskal Bamiyan kot član mednarodne organizacije. V času njegovega prihoda so Talibani Buddhi že uničili in moj kos kamna je bil le ruševina.

Stvari, ki jih ustvarimo, lahko kljubujejo spremembi, a nanjo niso imune. Verski objekti, ki so bili zgrajeni, da bi zdržali tisoč let, lahko resnično tako dolgo preživijo plenilstvo narave, a kdo lahko predvidi, kako bodo nanje gledali in za kaj jih bodo uporabljali v prihodnosti? Britanska vojska je v sredini devetnajstega stoletja uporabljala pagodo Shwedagong v Rangoonu kot trdnjavo. V Indiji si veliko budističnih spomenikov, ki jih niso uničili pripadniki drugih religij, le ti prilastijo in jih preimenujejo.

Ali bo budizem preživel naslednja stoletja, ne bo odvisno od materialov kot je peščenjak ali celo granit. Odvisno bo od nege ognja dhamme v srcu in umu živečih ljudi. Ni se nam treba boriti proti minljivosti, potrebno jo je le razumeti.

- adžan Džajasaro