Toplina gozdnega samostana

Gozdni samostani se lahko posebej novincu zdijo zelo strogi in resni. A so tudi mesta pristne topline in dobrega razpoloženja. To se zlahka vidi iz odnosa med predstojnikom samostana in laičnimi podporniki. Moram priznati, da sem se takrat, ko sem bil sam tak predstojnik, včasih prijazno šalil s starejšimi babicami in dedki. Ko je ena od vaških gospa zaklicala v Dhamma dvorani: »Prosim, govorite glasneje. Vaš glas je tako tih. Ne slišim niti besede,« sem včasih odvrnil: »Torej, čigava krivda je to? Ko ste bili mladi in so vaša ušesa delovala še dobro, ste želeli poslušati le glasno glasbo. Šele sedaj, ko ste stari in na pol gluhi, si želite poslušati Dhammo. Vsi vi opomnite vaše družine: ni vam treba čakati, da so vaši lasje sivi in začnejo vaši zobje izpadati, preden začnete prakticirati Dhammo. Dlje kot odlašate, težje je, debelejše in bolj lepljive postajajo vaše nečistosti.« Vsi so se smejali in jaz sem poskušal govoriti nekoliko glasneje.

- adžan Džajasaro