Dhamma varuje tiste, ki vadijo Dhammo

Pred veliko leti sem se vzpenjal po gorskem potoku, tako da sem stopal in občasno skakal s skale na skalo. V nekem trenutku sem na spolzki skali popolnoma izgubil ravnotežje. Prav lahko bi se ves polomil in me nihče ne bi pogrešal do naslednjega dne, ko gre skupnost na obhod in prosi za miloščino. Namesto tega sem se skoraj nepoškodovan znašel ležati na hrbtu v potoku. Ko sem premišljal, kaj se je zgodilo, sem ugotovil, da je mojemu telesu uspel gimnastični podvig, ki mi nikoli ne uspel, če bi ga hotel izvesti namerno.

Tudi um lahko doseže take vrste spontano spretnost, a ne s pomočjo nagonov, temveč s treningom. Nenadoma in brez opozorila se lahko soočimo s težkim izzivom. Naslednja stvar, ki se je zavemo je, da smo ga prebrodili s komaj kakšno prasko na umu. Le ko premišljamo za nazaj vidimo, kako je Dhamma obvarovala naš um. Ob takih trenutkih se pokažejo rezultati naše stalne prakse. Radostno se spomnimo Buddhovih besed: »Dhamma varuje tiste, ki vadijo Dhammo.«

- adžan Džajasaro