Jeza
Nekaj je v jezi, kar jo naredi, da se zdi najbolj primerna reakcija na obnašanje ali dogodke, ki so kruti, kruto neumni ali neumno kruti. Jeza se zdi čustvo, ki nam nudi gorivo za motivacijo, da se zoperstavimo nepravičnosti in zatiranju. Zdi se edina alternativa preden se potopimo v podrejenost in obup. Če se počutimo jezne, je to dokaz, da nam je mar.
Vendar pa je jeza ne glede na vzrok vedno napaka. Ukoreninjena je v zmotnem pogledu, zakaj in kako se stvari zgodijo. Izzove dejanja, ki včasih prinesejo kratkoročne pridobitve, vendar vedno vodijo do resnih dolgotrajnih izgub. Jeza požre to, kar je v nas dobrega.
Jeza nas potisne v past črnobelega razmišljanja, hrani idejo o »nas« in »njih«, ki je glavni razlog vsakega konflikta. Trajne rešitve zapletenih problemov najdejo umi, ki so brez predsodkov in z jasnostjo in potrpežljivostjo popolnoma razumejo mrežo vzrokov in pogojev, ki prevladajo. Jezen um je pregrob, da bi razmišljal o čemerkoli drugem kot o tem, kako prizadeti maksimalno bolečino trenutnemu sovražniku.
Jeza nas potisne v past črnobelega razmišljanja, hrani idejo o »nas« in »njih«, ki je glavni razlog vsakega konflikta. Trajne rešitve zapletenih problemov najdejo umi, ki so brez predsodkov in z jasnostjo in potrpežljivostjo popolnoma razumejo mrežo vzrokov in pogojev, ki prevladajo. Jezen um je pregrob, da bi razmišljal o čemerkoli drugem kot o tem, kako prizadeti maksimalno bolečino trenutnemu sovražniku.
-adžan Džajasaro