(MN 129) Bālapaṇḍita Sutta – Bedaki in modri ljudje

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.”—“Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

(BEDAK)

2. “Menihi, obstajajo te tri značilnosti bedaka, znaki bedaka, lastnosti bedaka. Katere tri? Bedak je ta, ki misli slabe misli, govori slabe besede in izvaja slaba dejanja. Če bedak ne bi bil takšen, kako bi ga lahko moder človek prepoznal: ‘Ta posameznik je bedak, slab človek’? Ker je bedak ta, ki misli slabe misli, govori slabe besede in izvaja slaba dejanja, ga moder prepozna: ‘Ta posameznik je bedak, slab človek.’

3. Bedak čuti bolečino in bridkost tukaj in sedaj na tri načine. Če bedak sedi v zboru ali vzdolž ceste ali na trgu, in tam ljudje razpravljajo o določenih in pomembnih zadevah, in če je bedak ta, ki ubija živa bitja, vzame tisto, kar ni dano, napačno ravna glede čutnosti, govori laži in se vdaja v vino, žgane pijače in opojne snovi, kar je osnova za nemarnost, pomisli: ‘Ti ljudje razpravljajo o določenih in pomembnih zadevah. Te stvari najdem v sebi, in vidijo me, da se ukvarjam s temi stvarmi.’ To je prva vrsta bolečine in bridkosti, ki jo bedak čuti tukaj in sedaj.

4. Ko je ropar ujet, bedak vidi kralje, ki ga na različne načine mučijo:[1] pretepajo ga z biči, pretepajo ga s šibami, pretepajo s palicami; mu odsekajo roke, odsekajo noge, odsekajo njegove roke in noge; odrežejo njegova ušesa, odrežejo njegov nos, odrežejo njegova ušesa in nos; podvržejo ga ‘loncu kaše,’ na ‘britje s školjko,’ na ‘Rahujeva usta,’ na ‘ognjeni venec,’ na ‘goreče roke,’ na ‘rezila trave,’ na ‘strojeno obleko,’ na ‘antilopo,’ na ‘kljuke za meso,’ na ‘kovance,’ na ‘mariniranje v lugu,’ na ‘vrtečo iglo,’ na ‘zvito slamnjačo’; in polivajo ga z vrelim oljem, ga vržejo psom, da bi ga požrli, in živega nataknejo na kole, in njegovo glavo odsekajo z mečem. Potem bedak pomisli: ‘Zaradi takšnih zlih del kot so ta, ko je ropar ujet, ga kralji mučijo na veliko načinov: pretepejo ga z biči … in odsekajo njegovo glavo z mečem. Te stvari najdem v sebi, in vidijo me, da se ukvarjam s temi stvarmi.’ To je druga vrsta bolečine in bridkosti, ki jo bedak čuti tukaj in sedaj.

5. Ko je bedak na svojem stolu ali na svoji postelji ali počiva na tleh, ga zla dela, ki jih je storil v preteklosti – njegovo telesno, govorno in umsko napačno obnašanje – pokrijejo, zastrejo in obdajo. Prav tako kot senca velikega gorskega vrha zvečer pokrije, zastre in obda zemljo, tako tudi, ko je bedak na svojem stolu ali na svoji postelji ali počiva na tleh, ga zla dela, ki jih je storil v preteklosti – njegovo telesno, govorno in umsko napačno obnašanje – pokrijejo, zastrejo in obdajo. Potem bedak pomisli: ‘Jaz nisem storil tistega, kar je ugodno, jaz nisem storil tistega, kar je dobro, jaz si nisem napravil zaklonišča proti neprijetnosti. Jaz sem delal to, kar je slabo, jaz sem delal to, kar je okrutno, jaz sem delal to, kar je zlobno. Ko umrem, bom šel na destinacijo tistih, ki niso delali tega, kar je dobro … ki so delali tisto, kar je zlobno.’ Njega skrbi, se žalosti, toži in objokuje, se v joku tolče po prsih in postane zmeden. To je tretja vrsta bolečine in bridkosti, ki jo bedak čuti tukaj in sedaj.

6. Bedak, ki se je podal v napačno obnašanje s telesom, govorom in v umu, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje pomanjkanja, na neugodni destinaciji, celo v peklu.

(PEKEL)

7. Če bi bilo upravičeno rečeno o nečem: ‘To je popolnoma neželeno, povsem nedobrodošlo, povsem neprijetno,’ bi bilo to rečeno za pekel. Težko je najti prispodobo za trpljenje v peklu.”

Ko je bilo to rečeno, je menih vprašal Blaženega: “Toda, častiti gospod, ali se lahko poda prispodoba?”

8. “Lahko, menih,” je rekel Blaženi. “Menihi, predpostavite, da so možje ujeli obdolženca ropa in so ga predstavili kralju, rekoč: ‘Gospod, tukaj je obdolženec ropa. Ukažite, kakšno kazen hočete zanj.’ Potem je kralj rekel: ‘Pojdite in zjutraj prebodite tega moža s stotimi sulicami.’ In zjutraj so ga prebodli s stotimi sulicami. Opoldne je kralj vprašal: ‘Kako je ta človek?’ - ‘Gospod, še vedno je živ.’ Potem je kralj rekel: ‘Pojdite in opoldne prebodite tega moža s stotimi sulicami.’ In opoldne so ga prebodli s stotimi sulicami. Zvečer je kralj vprašal: ‘Kako je ta človek?’ - ‘Gospod, še vedno je živ.’ Potem je kralj rekel: ‘Pojdite in zvečer prebodite tega moža s stotimi sulicami.’ In zvečer so ga prebodli s stotimi sulicami. Kaj mislite, menihi?’ Bi ta mož izkusil bolečino in bridkost, ker je bil zaboden s tristotimi sulicami?”

“Častiti gospod, ta mož bi izkusil bolečino in bridkost, če bi bil zaboden z eno samo sulico, pustimo ob strani tristo sulic.”

9. Ko je vzel majhen kamen, v velikosti svoje pesti, je Blaženi nagovoril menihe: “Kaj mislite, menihi? Kaj je večje, ta majhni kamen, ki sem ga vzel, v velikosti moje pesti, ali Himalaja, največja gora?”

“Častiti gospod, majhen kamen v velikosti svoje pesti, ki ga je Blaženi vzel, ni nič v primerjavi s Himalajo, največjo goro, ni niti delček tega, tu ni primerjave.”

“Tako tudi, menihi, bolečina in bridkost, ki bi jo mož izkusil, ker bi bil preboden s tristotimi sulicami, ni nič v primerjavi s trpljenjem v peklu, to ni niti delček tega, tu ni primerjave.

10. Sedaj, pazniki pekla ga mučijo s petkratnim prebadanjem. Zabijejo mu rdeče žareč železni drog skozi eno roko, zabijejo rdeče žareč železni drog skozi drugo roko, zabijejo rdeče žareč železni drog skozi eno nogo, zabijejo rdeče žareč železni drog skozi drugo nogo, zabijejo rdeče žareč železni drog skozi njegov trebuh. Tam čuti boleče, ostre, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ni odpravljeno.

11. Zatem ga pazniki pekla vržejo na tla in ga s sekiro obsekajo. Tam čuti boleče, ostre, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ni odpravljeno.

12. Zatem ga pazniki pekla postavijo z nogami navzgor in z glavo navzdol in ga obsekajo s širokimi sekirami. Tam čuti boleče, ostre, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ni odpravljeno.

13. Zatem ga pazniki pekla zvežejo na kočijo in ga vlečejo nazaj in naprej preko gorečih, plamenečih in žarečih tal. Tam čuti boleče, ostre, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ni odpravljeno.

14. Zatem ga pazniki pekla pripravijo, da pleza gor in dol po velikem kupu goreče žerjavice, plameneče in žareče. Tam čuti boleče, ostre, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ni odpravljeno.

15. Zatem ga pazniki pekla primejo z nogami navzgor in glavo navzdol in ga potopijo v rdeče žareč kovinski kotel, ki gori, plameni in sije. Tam je skuhan v vrtincu vrenja. In ko je tam skuhan v vrtincu vrenja, ga vržejo sedaj gor, sedaj dol in sedaj povprek. Tam čuti boleče, ostre, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ni odpravljeno.

16. Zatem ga pazniki pekla vržejo v Veliki pekel. Sedaj, glede tega Velikega pekla, menihi:

Ima štiri vogale in je zgrajen
s štirimi vrati, s po enimi na vsaki strani,
naokoli ograjen z železnimi stenami
in zaprt z železno streho.

Tudi njegova tla so narejena iz železa
z ognjem ogreta do žarenja.
Obsega veliko stotin yodžan naokoli
in se širi vsenaokrog.

17. Menihi, lahko vam pripovedujem na mnogo načinov o peklu.[2] Tako mnogo, da je težko najti prispodobo za trpljenje v peklu.

(ŽIVALSKO KRALJESTVO)

18. Menihi, obstajajo živali, ki se hranijo s travo. Pasejo se in jedo s svojimi zobmi svežo ali posušeno travo. In katere živali se hranijo s travo? Sloni, konji, govedo, osli, koze in jeleni in katerekoli druge takšne živali. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki se hranijo s travo.

19. Obstajajo živali, ki se hranijo z govnom. Zavohajo govno v daljavi in tečejo do njega, misleč: ‘Tukaj bomo jedli, tukaj bomo jedli!’ Prav tako kot brahmani tečejo do vonja po žrtvovanju, misleč: Tukaj bomo jedli, tukaj bomo jedli!’ tako tudi te živali, ki se hranijo z govnom, zavohajo govno v daljavi in tečejo do njega, misleč: ‘Tukaj bomo jedli, tukaj bomo jedli!’ In katere živali se hranijo z govnom? Kokoši, prašiči, psi in šakali in katerekoli druge takšne živali. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki se hranijo z govnom.

20. Obstajajo živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v temi. In katere živali so rojene, se starajo in umrejo v temi? Vešče, ličinke in zemeljski črvi in katerekoli druge takšne živali. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v temi.

21. Obstajajo živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v vodi. In katere so živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v vodi? Ribe, želve in krokodili in katerekoli druge takšne živali. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v vodi.

22. Obstajajo živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v umazaniji. In katere so živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v umazaniji? To so živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v razpadajoči ribi ali v razpadajočem truplu ali v razpadajočem govnu ali v greznici ali v kanalizaciji. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v umazaniji.

23. Menihi, lahko vam pripovedujem na mnogo načinov o živalskem kraljestvu, tako veliko, da je težko najti prispodobo za trpljenje v živalskem kraljestvu.

24. Predpostavimo, da mož vrže v morje jarem z eno samo luknjo na njem, in ga vzhodni veter ponese na zahod, in ga zahodni veter zanese na vzhod, in ga severni veter zanese na jug, in ga južni veter zanese na sever. Predpostavimo, da je tam slepa želva, ki pride na površino enkrat ob koncu vsakega stoletja. Kaj mislite, menihi? Ali bi ta slepa želva pomolila svoj vrat v ta jarem z eno luknjo na njem?”

“Morda, častiti gospod, nekoč ob koncu dolgega obdobja.”

“Menihi, slepa želva bi prej porinila svoj vrat v ta jarem z eno samo luknjo na njem, kot pa bi potreboval bedak, ki je enkrat šel v pekel, da ponovno pride v človeško stanje, jaz pravim. Zakaj je tako? Ker tam ni prakticiranja Dhamme, ni prakticiranja tega, kar je pravično, ni izvajanja tega, kar je dobro, ni izvajanja odlik. Tam prevladuje medsebojna požrešnost in klanje slabotnih.

25. Če, prej ali slej, na koncu dolgega obdobja, ta bedak pride nazaj v človeško stanje, se ponovno rodi v družino nizkega porekla – v družino izobčencev ali lovcev ali delavcev z bambusom ali kolarjev ali cestnih pometačev – ki je revna, z malo hrane in pijače, ki se s težavo preživlja, ki s težavo najde hrano in obleko. In on je grd, odbijajoč in spačen, bolehen, slep, ohromljenih rok, hrom ali paraliziran. On ne dobi hrane, pijače, obleke, vozil, ovratnih vencev, dišav in mazil, postelje, bivališča in luči. Napačno se obnaša s telesom, govorom in v umu, in ko tako dela, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje prikrajšanosti, na neugodnem mestu, v pogubi, celo v peklu.

26. Menihi, predpostavimo, da kockar pri prvem nesrečnem metu izgubi svojega otroka in svojo ženo in vse svoje premoženje in vrh tega sam postane suženj, pa vendar je nesrečen met kot je ta neizogiben. Še veliko bolj nesrečen met je ta, ko se bedak, ki se napačno obnaša s telesom, v govoru in v umu, ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje prikrajšanosti, na neugodnem mestu, v pogubi, celo v peklu. To je dovršena popolnost stopnje bedaka.

(MODER ČLOVEK)

27. Menihi, obstajajo te tri značilnosti modrega človeka, znaki modrega človeka, lastnosti modrega človeka. Katere tri? Tako je moder človek ta, ki misli dobre misli, govori dobre besede in dela dobra dela. Če moder človek ni tak, kako bi ga moder človek poznal tako: ‘Ta posameznik je moder človek, dober človek’? Toda, ker je moder človek ta, ki misli dobre misli, govori dobre besede in dela dobra dela, bi ga moder človek poznal tako: ‘Ta posameznik je moder človek, dober človek.’

28. Moder človek čuti prijetnost in veselje tukaj in sedaj na tri načine. Če moder človek sedi v zboru ali vzdolž ceste ali na trgu in tam ljudje razpravljajo o določenih in pomembnih zadevah, potem, če je moder človek tisti, ki se vzdrži ubijanja živih bitij, jemanja tega kar ni dano, napačnega obnašanja v čutnosti, napačnega govora, vina, žganja in opojnih snovi, ki so osnova za nemarnost, on misli: ‘Ti ljudje razpravljajo o določenih in pomembnih zadevah. Teh stvari ni najti v meni in ne vidim, da bi se ukvarjal z njimi.’ To je prva vrsta prijetnosti in veselja, ki jo moder človek občuti tukaj in sedaj.

29. Ko je ujet obdolženec ropa, moder človek vidi kralje, ki ga na različne načine mučijo … (kot v §4) … Potem moder človek pomisli: ‘Zaradi takšnih zlih dejanj kot so ta, ko je obdolženec ropa ujet, imajo kralji mnogo vrst mučenj kot kazen za njega. Teh stvari ni najti v meni in ne vidim, da bi se ukvarjal z njimi.’ To je druga vrsta prijetnosti in veselja, ki jo moder človek občuti tukaj in sedaj.

30. Ko je moder človek na svojem stolu ali na svoji postelji ali počiva na tleh, ga dobra dela, ki jih je naredil v preteklosti – njegov dobro telesno, govorno in umsko obnašanje – pokrijejo, zastrejo in obdajo. Prav tako kot senca velikega gorskega vrha zvečer pokrije, zastre in obda zemljo, tako tudi, ko je moder človek na svojem stolu ali na svoji postelji ali počiva na tleh, ga dobra dela, ki jih je storil v preteklosti – njegovo telesno, govorno in umsko obnašanje – pokrijejo, zastrejo in obdajo. Potem moder človek pomisli: ‘Jaz nisem storil tega kar je zlo, jaz nisem storil tega kar je okrutno, jaz nisem storil tega kar je slabo. Jaz sem napravil tisto kar je dobro, jaz sem napravil tisto kar je koristno, jaz sem napravil sebe za zavetje pred tesnobo. Ko umrem, bom šel na destinacijo tistih, ki niso delali tega, kar je zlo … ki so napravili sebe za zavetje pred tesnobo.’ Njega ne skrbi, se ne žalosti, ne toži in ne objokuje, se v joku ne tolče po prsih in ne postane zmeden. To je tretja vrsta prijetnosti in veselja, ki jo moder človek občuti tukaj in sedaj.

31. Moder človek, ki se je predal dobrem ravnanju s telesom, govorom in v umu, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi na ugodni destinaciji, celo v nebesih.

(NEBESA)

32. Če bi bilo upravičeno reči o čemerkoli: ‘Po tem se zelo hrepeni, je zelo željeno, zelo sprejemljivo,’ to za nebesa upravičeno tako močno velja, da je težko končati z opisovanjem sreče nebes.”

Ko je bilo to rečeno, je menih vprašal Blaženega: “Toda, častiti gospod, ali se lahko poda prispodoba?”

33. “Lahko, menih,” je rekel Blaženi. “Menihi, predpostavimo, da kolo obračajoči vladar[3] poseduje sedem zakladov in štiri vrste uspeha in zaradi tega doživlja prijetnost in veselje.

(SEDEM ZAKLADOV)

34. Katerih je sedem zakladov? Ko si maziljeni plemeniti kralj umiva svojo glavo na dan Uposathe petnajstega in se povzpne v zgornje prostore palače za Uposatho, se mu tam prikaže božanski zaklad kolesa s svojimi tisočimi naperami, svojim obročem in svojim pestom, popoln v vsakem pogledu. Ko ga zagleda, maziljeni plemeniti kralj pomisli: ‘Slišal sem, da ko si maziljeni plemeniti kralj umije svojo glavo na dan Uposathe petnajstega in se povzpne v zgornje prostore palače za Uposatho, in se mu tam prikaže božanski zaklad kolesa s svojimi tisočimi naperami, svojim obročem in svojim pestom, popoln v vsakem pogledu, potem ta kralj postane vladar, ki obrača kolo. Sem potem jaz kolo obračajoči vladar?’

35. Potem se maziljeni plemeniti kralj dvigne iz svojega sedeža in vzame posodo z vodo v svojo levo roko, poškropi zaklad kolesa s svojo desno roko in reče: ‘Obrni se naprej, dobri zaklad kolesa. Zmaguj, dobri zaklad kolesa!’ Potem se zaklad kolesa obrne naprej, kotaleč se v vzhodno smer in kolo obračajoči vladar mu sledi s svojo četverno armado. V katerikoli pokrajini se zaklad kolesa ustavi, tam kolo obračajoči vladar biva s svojo četverno armado. In nasprotujoči kralji v vzhodni smeri pridejo do kolo obračajočega vladarja in rečejo: ‘Pridi, veliki kralj, pozdravljen, veliki kralj, ukazuj, veliki kralj, svetuj, veliki kralj.’ Kolo obračajoči vladar reče: ‘Ne ubijajte živih bitij, ne jemljite kar ni dano, ne obnašajte se slabo glede čutnosti, ne govorite laži, ne pijte opojnih pijač, jejte to, kar ste navajeni jesti.’ In nasprotujoči kralji v vzhodni smeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju.

Potem se zaklad kolesa potopi v vzhodni ocean in se spet pojavi. In se obrne naprej, kotaleč se v južno smer … In nasprotujoči kralji v južni smeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju. Potem se zaklad kolesa potopi v južni ocean in se spet pojavi. In se obrne naprej, kotaleč se v zahodno smer … In nasprotujoči kralji v zahodni smeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju. Potem se zaklad kolesa potopi v zahodni ocean in se spet pojavi. In se obrne naprej, kotaleč se v severno smer … In nasprotujoči kralji v severni smeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju.

Ko je zaklad kolesa triumfiral preko zemlje do roba oceana, se vrne v prestolnico kraljestva in tam, pritrjen na svojo os pri vratih notranje palače kolo obračajočega vladarja, je kot okras vrat njegove notranje palače. Tak je zaklad kolesa, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

36. Spet, zaklad slona se pojavi kolo obračajočemu vladarju. Je ves bel, s sedmerno oporo na tleh, z nevsakdanjo močjo, leti skozi zrak, kralj slonov z imenom ‘Uposatha.’ Ko ga vidi, ima srce kolo obračajočega vladarja zaupanje v njega: ‘Bilo bi sijajno jahati slona, če bi bil ukročen!’ Potem zaklad slona gre skozi dresuro, kakor dober čistokrven slon, ki je že dolgo časa dobro ukročen. In se zgodi, da ga kolo obračajoči vladar, ko preizkuša zaklad slona, zjutraj osedla in ko prečka celotno zemljo do roba oceana, se vrne do kraljeve prestolnice, da vzame svoj jutranji obrok hrane. Takšen je zaklad slona, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

37. Zaklad konja se pojavi kolo obračajočemu vladarju. Je ves bel, z vranje črno glavo, z grivo kakor trava muñja, z nevsakdanjo močjo leti skozi zrak, kralj konjev z imenom ‘Valāhaka’ [‘Nevihtni oblak’]. Ko ga vidi, kolo obračajoči vladar pomisli: ‘Bilo bi sijajno jahati konja, če bi bil ukročen!’ Potem zaklad konja gre skozi dresuro, kakor dober čistokrven konj, ki je že dolgo časa dobro ukročen. In se zgodi, da ga kolo obračajoči vladar, ko preizkuša zaklad konja, zjutraj osedla in ko prečka celotno zemljo do roba oceana, se vrne do kraljeve prestolnice, da vzame svoj jutranji obrok hrane. Takšen je zaklad konja, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

38. Zaklad dragulja se pojavi kolo obračajočemu vladarju. Dragulj je fini beril čistosti najčistejše vode, z osmimi ploskvami, dobro rezan. Sij zaklada dragulja se celo yodžano širi naokoli. In zgodi se, da ko kolo obračajoči vladar preizkuša zaklad dragulja, razvrsti svojo četvorno vojsko v vrsto in postavi dragulj na svoj prapor in gre naprej v temo in mrak noči. Potem vsi [prebivalci] vasi v bližini začnejo svoje delo z njegovo svetlobo, misleč da je dan. Takšen je zaklad dragulja, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

39. Zaklad ženske se pojavi kolo obračajočemu vladarju. Je čudovita, ljubka in mila, z najlepšo poltjo, niti previsoka niti premajhna, niti presuha niti predebela, niti pretemna niti presvetla, ki presega človeško lepoto, ne da bi dosegla božansko lepoto. Dotik zaklada ženske je kakor kosem rastline kapoka ali kosem bombaža. Ko je hladno, so njeni udi topli in ko je toplo, so njeni udi hladni. Od njenega telesa se širi vonj po sandalovini in iz njenih ust vonj po lokvanjih. Ona zjutraj vstane pred kolo obračajočim vladarjem in gre k počitku za njim. Je željna služiti, je prijetna v obnašanju in prijazna v govoru. Ker ni nikoli niti v umu bila nezvesta kolo obračajočemu vladarju, kako bi lahko bila nezvesta s telesom? Ona je zaklad ženske, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

40. Zaklad gospodarja se pojavi kolo obračajočemu vladarju. V njem se zaradi preteklih dejanj pojavi božansko oko, in z njim vidi skrite zaklade obeh, lastnikov in nelastnikov. On pristopi h kolo obračajočemu vladarju in pravi: ‘Gospod, bodi v miru. Jaz bom poskrbel za tvoje denarne zadeve.’ In zgodi se, da kolo obračajoči vladar preizkusi zaklad gospodarja in ko se vkrca na čoln in izpljuje na reko Ganges. Sredi reke reče zakladu gospodarja: ‘Jaz potrebujem zlato in dragocenosti.’ - ‘Potem, gospod, naj se čoln usmeri proti enemu bregu.’ - ‘Gospodar, jaz res potrebujem zlato in dragocenosti.’ Potem zaklad gospodarja potopi obe roki v vodo in potegne iz nje lonec poln zlata in dragocenosti n in reče kolo obračajočemu vladarju: ‘Je to dovolj, gospod? Je dovolj narejeno, dovolj ponujeno?’ - ‘To je dovolj, gospodar, dovolj je narejeno, dovolj ponujeno.’ Takšen je zaklad gospodarja, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

41. Zaklad svetovalca se pojavi kolo obračajočemu vladarju. Je moder, bistroumen in pameten, sposoben pridobiti kolo obračajočega vladarja, da spodbudi to, kar je vredno spodbuditi, da zavrne to, kar se naj zavrne in ugotovi to, kar naj bo ugotovljeno. On pristopi h kolo obračajočemu vladarju in reče: ‘Gospod, bodi v miru. Jaz bom upravljal.’ Takšen je zaklad svetovalca, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

To je sedem zakladov, ki jih ima kolo obračajoči vladar.

(ŠTIRI VRSTE USPEHA)

42. Katere so štiri vrste uspeha? Tako je kolo obračajoči vladar postaven, lep in eleganten, ima najlepšo polt in presega druga človeška bitja v tem pogledu. To je prva vrsta uspeha, ki ga ima kolo obračajoči vladar.

43. Kolo obračajoči vladar živi dolgo in vztraja dolgo in presega druga človeška bitja v tem pogledu. To je druga vrsta uspeha, ki ga ima kolo obračajoči vladar.

44. Kolo obračajoči vladar je brez bolezni in neprijetnosti, ima dobro prebavo, niti prehladno niti pretoplo in presega druga človeška bitja v tem pogledu. To je tretja vrsta uspeha, ki ga ima kolo obračajoči vladar.

45. Kolo obračajoči vladar je spoštovan in naklonjen brahmanom in gospodarjem. Kot je oče spoštovan in naklonjen svojim otrokom, tako je tudi kolo obračajoči vladar spoštovan in naklonjen brahmanom in gospodarjem. Brahmani in gospodarji so tudi spoštovani in naklonjeni kolo obračajočemu vladarju. Kot so otroci spoštovani in naklonjen očetu, tako so tudi brahmani in gospodarji spoštovani in naklonjeni kolo obračajočemu vladarju. Enkrat se je kolo obračajoči vladar peljal s svojo četverno armado v prijeten park. Brahmani in gospodarji so odšli do njega in mu rekli: ‘Gospod, pelji počasneje, da te lahko dlje časa gledamo.’ In tako je rekel svojemu kočijažu: ‘Kočijaž, pelji počasneje, da lahko dlje časa gledam brahmane in gospodarje.’ To je četrta vrsta uspeha, ki ga ima kolo obračajoči vladar.

To so štiri vrste uspeha, ki jih ima kolo obračajoči vladar.

46. Kaj misliš, menihi? Bi kolo obračajoči vladar izkusil prijetnost in veselje zaradi tega, ker ima teh sedem zakladov in te štiri vrste uspeha?”

“Častiti gospod, kolo obračajoči vladar bi izkusil prijetnost in veselje, če bi imel samo en zaklad, kaj šele sedem zakladov in štiri vrste uspeha.”

47. Ko je vzel majhen kamen velikosti svoje pesti, je Blaženi nagovoril menihe: “Kaj mislite, menihi? Kaj je večje, ta majhen kamen, ki sem ga vzel, v velikosti moje pesti, ali Himalaja, največja gorstvo?”

“Častiti gospod, majhen kamen v velikosti svoje pesti, ki ga je Blaženi vzel, ni nič v primerjavi s Himalajo, največjim gorstvom, ni niti delček tega, tu ni primerjave.”

“Tako tudi, menihi, prijetnost in veselje, ki bi ga kolo obračajoči vladar izkusil zaradi tega, ker bi imel sedem zakladov in štiri vrste uspeha, ni nič glede sreče nebes, ni niti delček tega, tu ni primerjave.

48. Če se nekoč, na koncu dolgega obdobja, moder človek vrne v človeško stanje, se ponovno rodi v družino visokega položaja – v družino premožnih plemenitih ali premožnih brahmanov ali premožnih gospodarjev – v tako, ki je bogata, z velikim premoženjem, z veliko posesti, z obilo zlata in denarja, z obilo premoženja in sredstev, in z obilo denarja in žita. Je postaven, lep in eleganten, ima najlepšo polt. On dobi hrano in pijačo, obleke, vozila, rožne vence, dišave in mazila, posteljo, prebivališče in luč. Dobro se obnaša s telesom, v govoru in umu, in zaradi takega obnašanja se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi na ugodni destinaciji, celo v nebeškem svetu.

49. Menihi, predpostavimo, da kockar pri prvem srečnem metu pridobil veliko bogastvo, vendar je srečen met kot je ta malenkosten. Veliko bolj srečen je met, ko se moder človek, ki se dobro obnaša s telesom, v govoru in umu, ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi na ugodni destinaciji, celo v nebeškem svetu. To je stopnja dovršene popolnosti modrega moža.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe

---