(MN 80) Vekhanassa Sutta - Vekhanassu
1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.
2. Takrat je popotnik Vekhanassa odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, se je postavil ob stran in v prisotnosti Blaženega izgovoril ta vzklik:
(POPOLNA LEPOTA)
“To je popolna lepota, to je popolna lepota!”
“Toda, Kaccāna, zakaj praviš: ‘To je popolna lepota, to je popolna lepota!’? Kaj je ta popolna lepota?”
»Gospod Gotama, ta lepota je popolna lepota, ki ni presežena z nobeno drugo lepoto, ki je večja ali bolj vzvišena.”
“Toda, Kaccāna, kaj je ta lepota, ki ni presežena z nobeno drugo lepoto, ki je večja ali bolj vzvišena?”
“Gospod Gotama, ta lepota je popolna lepota, ki ni presežena z nobeno drugo lepoto, ki je večja ali bolj vzvišena.”
3. “Kaccāna, na ta način lahko nadaljuješ še dolgo časa. Ti rečeš: ‘Častiti gospod, ta lepota je popolna lepota, ki ni presežena s katerokoli drugo lepoto, ki je večja ali bolj vzvišena,’ vendar ne nakažeš, kakšna je ta lepota. Predpostavimo, da je človek rekel: ‘Zaljubljen sem v najlepšo dekle v tej deželi.’ Potem bi ga vprašali: ‘Dobro človek, to najlepše dekle v deželi, v katero si zaljubljen – ali veš, je iz kaste kšatrij ali kaste brahmanov ali kaste vaišij ali kaste šuder?’ In on bi odgovoril: ‘Ne.’ Potem bi ga vprašali: ‘Dobro človek, to najlepše dekle v deželi, v katero si zaljubljen – ali veš, kako ji je ime in iz katerega naroda je? … Ali je visoka ali nizka ali srednje višine? … Ali je temne ali rjave ali zlate barve kože? … V kateri vasi ali mestu živi?’ In on bi odvrnil: ‘Ne.’ In potem bi ga vprašali: ‘Dobro človek, ali potem ljubiš dekle, ki je nisi nikoli spoznal ali videl?’ In on bi odgovoril: ‘Da.’ Kaj misliš, Kaccāna, če je to tako, ali ne bi ta človek govoril neumnosti?”
“Gotovo, častiti gospod, če je to tako, bi ta človek govoril neumnosti.”
“Toda na isti način, Kaccāna, ti praviš: ‘Ta lepota je je popolna lepota, ki ni presežena s katerokoli drugo lepoto, ki je večja ali bolj vzvišena,’ vendar ne nakažeš, kaj je ta lepota.”
4. “Častiti gospod, tako kot čudovit berilov dragulj, ki je kakor čista voda, z osmimi ploskvami, dobro rezan, leži na rdečem brokatu, žari, sije in se sveti, takšne lepote je sebstvo [ki preživi] nedotaknjeno po smrti.”
5. “Kaj misliš, Kaccāna? Ta čudovit berilov dragulj, ki je kakor čista voda, z osmimi ploskvami, dobro rezan, leži na rdečem brokatu, žari, sije in se sveti, ali pa kresnica v trdi temi noči – od teh dveh, kdo daje sijaj, ki je bolj odličen in vzvišen?” - “Kresnica v trdi temi noči, častiti gospod.”
6. “Kaj misliš, Kaccāna? Ta kresnica v trdi temi noči, ali oljna svetilka v trdi temi noči - od teh dveh, kdo daje sijaj, ki je bolj odličen in vzvišen?” - “Oljna svetilka, častiti gospod.”
7. “Kaj misliš, Kaccāna? Ta oljna svetilka v trdi temi noči, ali velik kres v trdi temi noči - od teh dveh, kdo daje sijaj, ki je bolj odličen in vzvišen?” - “Velik kres, častiti gospod.”
8. “Kaj misliš, Kaccāna? Ta velik kres v trdi temi noči, ali zvezda danica na jasnem nebu brez oblakov - od teh dveh, kdo daje sijaj, ki je bolj odličen in vzvišen?” - “Zvezda danica na jasnem nebu brez oblakov, častiti gospod.”
9. “Kaj misliš, Kaccāna? Zvezda danica na jasnem nebu brez oblakov, ali polna luna opolnoči na jasnem nebu brez oblakov na dan Uposathe petnajstega - od teh dveh, kdo daje sijaj, ki je bolj odličen in vzvišen?” - “Polna luna opolnoči na jasnem nebu brez oblakov na dan Uposathe petnajstega, častiti gospod.”
10. “Kaj misliš, Kaccāna? Polna luna opolnoči na jasnem nebu brez oblakov na dan Uposathe petnajstega, ali polni disk sonca opoldne na jasnem nebu brez oblakov v jeseni v zadnjem mesecu deževnega obdobja - od teh dveh, kdo daje sijaj, ki je bolj odličen in vzvišen?” - “Polni disk sonca opoldne na jasnem nebu brez oblakov v jeseni v zadnjem mesecu deževnega obdobja, častiti gospod.”
11. “Poleg tega, Kaccāna, jaz vem za zelo veliko božanstev [s katerih lepoto] se ne moreta primerjati sijanje sonca in lune, vendar ne rečem, da tam ni druge lepote, ki je večja ali bolj vzvišena kot je ta lepota. Toda, ti o tej lepoti, ki je nižja in manjvredna kot je ta od kresnice, praviš: ‘To je popolna lepota,’ vendar ne nakazuješ, kaj je ta lepota.
(ČUTNI UŽITEK)
12. Kaccāna, obstaja pet vezi čutnih užitkov. Katerih pet? Objekti prepoznani z očmi, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetni in simpatični, povezane z željo po čutnih užitkih in izzivajo poželenje. Zvoki prepoznani z ušesi … Vonji prepoznani z nosom … Okusi prepoznani z jezikom … Otipljivosti prepoznane s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnih užitkih in izzivajo poželenje. To je pet vezi čutnih užitkov.
13. Sedaj, Kaccāna, užitek in veselje, ki nastane v odvisnosti od petih vezi čutnih užitkov, se imenuje čutni užitek. Tako čutni užitek [nastane] skozi užitke čutov, toda onstran čutnega užitka je užitek, ki je večji od čutnega in ta se razglaša za največjega med njimi.”
14. Ko je bilo to rečeno, je popotnik Vekhanassa rekel: “To je osupljivo, gospod Gotama, to je neverjetno, kako dobro je to gospod Gotama izrazil: ‘Čutni užitek [nastane] skozi užitke čutov, toda onstran čutnega užitka je užitek, ki je večji od čutnega, in ta se razglaša za največjega med njimi.’”
“Kaccāna, za vas, ki imate drugačen pogled, ki sprejemate drugačno učenje, ki odobrite drugačno učenje, ki sledite drugačni praksi, ki sledite drugačnemu učitelju, je težko vedeti, kaj je čutnost ali kaj je čutni užitek ali kakšen je užitek, ki je večji od čutnega. Toda ti menihi, ki so arahanti z uničenimi vplivi, ki so živeli sveto življenje, naredili kar je bilo treba, odložili breme, dosegli resnični cilj, uničili ovire bitnosti in so popolnoma osvobojeni skozi končno vednost – oni so tisti, ki bodo vedeli, kaj je čutnost, kaj je čutni užitek in kaj je užitek, ki je večji od čutnega.”
(VEZI NEVEDNOSTI)
15. Ko je bilo to rečeno, je bil popotnik Vekhanassa jezen in nezadovoljen. Oštel je, žalil in grajal Blaženega, rekoč: “Asket Gotama bo poražen.” Potem je rekel Blaženemu: “Torej obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki ne da bi poznali preteklost in ne da bi videli v prihodnost, trdijo: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bitnosti.’ Kar pravijo se izkaže, da je smešno, izkaže se, da so to samo besede, prazne in votle.”
16. “Če katerikoli asketi in brahmani, ne da bi poznali preteklosti in ne da bi videli v prihodnost, vendarle trdijo: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihajanja v katerokoli stanje bitnosti,’ se jih lahko razumno ovrže. Pustimo preteklost, Kaccāna, in pustimo prihodnost. Naj pride modri mož, ta, ki je pošten in iskren, človek pravičnosti. Jaz ga vzgajam, jaz ga učim Dhammo na takšen način, da bo s prakticiranjem kot je bil poučen, kmalu sam znal in videl: ‘Resnično, upravičeno pride do osvoboditve od vezi, to je, od vezi nevednosti.’ Predpostavimo, Kaccāna, mladega nežnega dojenčka, ležečega na trebuhu, vezanega s trdnimi vezmi [za štiri ude] in s peto vezjo za vrat. Kasneje se, kot rezultat rasti in zorenja svojih sposobnosti, te vezi zrahljajo in potem bi on vedel ‘Svoboden sem’ in ne bo več vezanosti. Tako tudi, naj modri mož pride … ‘Tako, resnično, upravičeno pride do osvoboditve od vezi, to je, vezi nevednosti.’”
17. Ko je bilo to rečeno, je popotnik Vekhanassa rekel Blaženemu: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes se me naj Blaženi zapomni kot laičnega pripadnika, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.
vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / junij 2024