(MN 59) Bahuvedanīya Sutta – Mnogo vrst občutkov

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Takrat je tesar Pañcakanga odšel do častitega Udāyija, in ko mu je izkazal spoštovanje, sedel ob stran in ga vprašal:

(TRI VRSTE OBČUTKOV)

3. “Častiti gospod, koliko vrst občutkov je ugotovil Blaženi?”

“Tri vrste občutkov je ugotovil Blaženi, gospodar: prijeten občutek, neprijeten občutek in niti neprijeten niti prijeten občutek. Te tri vrste občutkov je ugotovil Blaženi.”

“Blaženi ni ugotovil treh vrst občutkov, častiti Udāyi. Blaženi je ugotovil dve vrsti občutkov: prijeten občutek in neprijeten občutek. Ta niti prijeten niti neprijeten občutek je Blaženi ugotovil kot mirno in vzvišeno vrsto prijetnosti.”

V drugo in v tretje je častiti Udāyi pojasnil svoje stališče in v drugo in v tretje je tesar Pañcakanga pojasnil svoje. Častiti Udāyi ni mogel prepričati tesarja Pañcakanga, niti ni mogel tesar Pañcakanga prepričati častitega Udāyia.

4. Častiti Ᾱnanda je slišal njun pogovor. Odšel je do Blaženega in ko mu je izkazal spoštovanje, je sedel ob stran in mu posredoval ves pogovor med častitim Udāyijom in tesarjem Pañcakango. Ko je končal, je Blaženi rekel častitemu Ᾱnandi:

5. “Ᾱnanda, to je bila dejansko prava predstavitev, a tesar Pañcakanga ni zadovoljil Udāyia, in je bila dejansko prava predstavitev, a Udāyi ni zadovoljil tesarja Pañcakange. Jaz sem ugotovil dve vrsti občutkov v eni predstavitvi, jaz sem ugotovil tri vrste občutkov v še eni predstavitvi, jaz sem ugotovil pet vrst občutkov v še eni predstavitvi, jaz sem ugotovil šest vrst občutkov v še eni predstavitvi, jaz sem ugotovil osemnajst vrst občutkov v še eni predstavitvi, jaz sem ugotovil šestintrideset vrst občutkov v še eni predstavitvi, jaz sem ugotovil sto osem vrst občutkov v še eni predstavitvi. Tako sem prikazal Dhammo v [različnih] predstavitvah.

Ko sem Dhammo tako prikazal v [različnih] predstavitvah, bi se lahko pričakovalo od teh, ki ne priznavajo, ne dovolijo in ne sprejmejo kar je dobro določeno in dobro povedano od drugih, da bo trajalo, da jih bo popeljalo do prepirov, prepirljivosti in zanikanja, zbadajoč eden drugega z besednimi zbadljivkami. Toda, lahko se pričakuje od teh, ki priznavajo, dovolijo in sprejmejo kar je dobro določeno in dobro povedano od drugih, da bodo živeli v slogi, z obojestranskim spoštovanjem, brez izpodbijanja, pomešani kot mleko in voda, gledajoč eden drugega s prijaznimi očmi.

6. Ᾱnanda, obstaja pet vezi užitkov. Katerih pet? Objekti, ki se spoznajo z očmi, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetni in simpatični, povezani z željo po užitkih in izzivajo poželenje. Zvoki, ki se spoznajo z ušesi … Vonji, ki se spoznajo z nosom … Okusi, ki se spoznajo z jezikom … Otipljivosti, ki se spoznajo s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po užitkih in izzivajo poželenje. To je pet vezi užitkov. Užitek in radost, ki nastaneta v odvisnosti od teh petih vezi užitkov, se imenujeta užitek.

(VRSTE UŽITKOV)

7. Če bi kdo rekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mu tega ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. In kaj je druga vrsta užitka? Ᾱnanda, popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

8. Če bi kdo rekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mu tega ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. In kaj je druga vrsta užitka? Ᾱnanda, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

9. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, ko izgine zadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen, in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’ To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

10. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

11. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnih vplivov, z nepozornostjo do zaznav različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ menih vstopi in biva v področju neskončnega prostora. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

12. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavest je neskončna,’ menih vstopi in biva v področju neskončne zavesti. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

13. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tam ni nič,’ menih vstopi in biva v področju ničnosti. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

14. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem področja ničnosti, menih vstopi in biva v področju niti zaznavanja niti nezaznavanja. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

15. Če bi kdo rekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mu jaz to ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem področja niti zaznavanja niti nezaznavanja, menih vstopi in biva v prenehanju zaznave in občutkov. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

16. Možno je, Ᾱnanda, da popotniki drugih sekt govorijo: ‘Asket Gotama govori o prenehanju zaznave in občutkov in on opisuje to kot užitek. Kaj je to in kako je to?’ Popotnikom drugih sekt, ki tako pravijo, bi morali povedati: ‘Prijatelji, Blaženi opiše užitek ne samo s sklicevanjem na prijeten občutek, prijatelji, Tathāgata opiše kot užitek vsako vrsto užitka, kjerkoli in na kakršenkoli način se ta najde.’”

To je bilo tisto, kar je povedal Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024