(MN 4) Bhayabherava Sutta – Strah in groza

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthiju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Takrat je brahman Džāṇussoṇi odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten in družaben pogovor končan, je sedel ob stran in rekel: “Gospod Gotama, ko so pripadniki naroda odšli naprej od doma v brezdomstvo zaradi zaupanja v gospoda Gotamo, ali imajo gospoda Gotamo za svojega vodjo, svojega pomočnika in za svojega vodnika? In ali ti ljudje sledijo vzgledu gospoda Gotame?”

“Tako je, brahman, tako je. Ko odide pripadnik naroda naprej od doma v brezdomstvo zaradi zaupanja vame, me ima za svojega vodjo, svojega pomočnika in svojega vodnika. In ti ljudje sledijo mojemu vzgledu.”

“Toda, gospod Gotama, bivališča v odročni goščavi pragozda, v gozdu, je težko vzdrževati, samoto je težko prakticirati in težko je uživati v samotnosti. Pomislil bi, da pragozd oropa menihu srce, če ta nima zbranosti.”

“Tako je, brahman, tako je. Bivališča v odročni goščavi pragozda, v gozdu, je težko vzdrževati, samoto je težko prakticirati in težko je uživati v samotnosti. Pomislil bi, da pragozd oropa menihu srce, če ta nima zbranosti.

3. Pred mojim prebujenjem, ko sem bil še samo neprebujeni bodhisatta, sem tudi jaz premišljeval: ‘Bivališča v odročni goščavi pragozda, v gozdu, je težko vzdrževati ... da pragozd oropa menihu srce, če ta nima zbranosti.’

(VZROKI ZA STRAH IN GROZO)

4. Premišljeval sem tako: ‘Kadar asketi ali brahmani, ki niso prečiščeni v telesnem ravnanju, bivajo v odročnih mestih v goščavi pragozda, v gozdu, potem zaradi tega, ker nimajo prečiščenega telesnega ravnanja, ti dobri asketi in brahmani obudijo v sebi škodljiv strah in grozo. Toda jaz ne grem bivati v odročno goščavo pragozda, v gozd, neprečiščen v telesnem ravnanju. Jaz sem prečiščen v telesnem ravnanju. Jaz grem v odročna pragozdna bivališča, v gozd, kot eden plemenitih s prečiščenim telesnim ravnanjem.’ Ko vidim v sebi to čistost telesnega ravnanja, najdem veliko olajšanje v življenju v gozdu.

5-7. Premišljeval sem tako: ‘Kadar asketi ali brahmani niso prečiščeni v govornem ravnanju … niso prečiščeni v umskem ravnanju … niso prečiščeni v svojem načinu življenja, odidejo v bivališče v odročno goščavo pragozda, v gozd … obudijo v sebi škodljiv strah in grozo. Toda … jaz imam prečiščen način življenja. Jaz se napotim v bivališče v odročno goščavo pragozda, v gozd, kot eden plemenitih, s prečiščenim načinom življenja.’ Ko vidim v sebi to prečiščenost načina življenja, najdem veliko uteho v bivanju v gozdu.

8. Premišljeval sem tako: ‘Kadar so asketi ali brahmani pohlepni in polni poželenja … Jaz nisem pohlepen … ’

9. ‘… s srcem zlobe in namerami sovraštva … Jaz imam srce dobrohotnosti … ’

10. ‘… obvladani z otopelostjo in zaspanost… Jaz sem brez otopelosti in zaspanosti… ’

11. ‘… obvladani z vznemirjenim in nemirnim srcem … Jaz imam mirno srce … ’

12. ‘… negotovi in dvomeči … Jaz sem šel onkraj dvoma … ’

13. ‘… vdani samohvali in podcenjevanju drugih … Jaz nisem vdan samohvali in podcenjevanju drugih … ’

14. ‘… predmet preplaha in groze … Jaz sem brez zaskrbljenosti … ’

15. ‘… željni dobička, časti in ugleda … Jaz imam malo želja … ’

16. ‘… leni in v pomanjkanju prizadevanja … Jaz sem prizadeven … ’

17. ‘… nepozorni in nepremišljeni … Jaz sem zasidran v pozornosti … ’

18. ‘… nezbrani in z zablodelim srcem … Jaz obvladam zbranost … ’

19. Premišljeval sem tako: ‘Kadar se asketi ali brahmani brez modrosti, blebetači, odpravijo v bivališča v odročno goščavo pragozda, v gozd, potem ta napaka svojega bitja, da so brez modrosti in blebetači, v dobrih asketih in brahmanih prebudi škodljiv strah in grozo. Vendar, jaz ne grem v bivališče v odročno goščavo pragozda, v gozd, brez modrosti, blebetajoč. Jaz imam pozornost. Jaz grem v bivališče v odročno goščavo pragozda, v gozd, kot eden plemenitih, ki ima modrost.’ Ko sem videl v sebi to posedovanje modrosti, sem pridobil veliko zaupanje v bivanje v gozdu.

20. Premišljeval sem tako: ‘Obstajajo posebej ugodne noči štirinajstega, petnajstega in osmega[1]. Kaj če bi te noči preživel v takšnih strah zbujajočih, strašljivih bivališčih, kot so svetišča v parkih, svetišča v gozdovih in svetišča v drevju? Morda bi srečal ta strah in grozo.’ In kasneje, na takšne posebej ugodne noči, kot so štirinajstega, petnajstega in osmega, sem prebil v takšnih strah zbujajočih, strašljivih bivališčih, kot so svetišča v parkih, svetišča v gozdovih in svetišča v drevju. In ko sem tam bival, bi prišla k meni divja žival, bi pav prelomil vejo ali veter zašumel listje. Pomislil sem: ‘Kaj če sedaj prihajata strah in groza?’ Pomislil sem: ‘Zakaj bivam vedno v pričakovanju strahu in groze? Kaj če bi obvladal ta strah in grozo ko ta pride nadme, medtem ko bi ohranjal isto držo telesa v kateri sem?’

Ko sem hodil, sta nadme prišla strah in groza. Nisem niti obstal niti sedel niti legel, dokler nisem obvladal tega strahu in groze. Ko sem stal, sta nadme prišla strah in groza. Nisem niti hodil niti sedel niti legel, dokler nisem obvladal tega strahu in groze. Ko sem sedel, sta nadme prišla strah in groza. Jaz nisem niti hodil niti stal, niti legel, dokler nisem obvladal tega strahu in groze. Ko sem ležal, sta nadme prišla strah in groza. Jaz nisem niti hodil niti stal niti sedel, dokler nisem obvladal tega strahu in groze.

21. Obstajajo, brahman, nekateri asketi in brahmani, ki dojemajo dan takrat ko je noč in noč ko je dan. Pravim, da so v zablodi. Jaz dojemam noč takrat ko je noč in dan ko je dan. Upravičeno rečeno, če bi o komerkoli lahko rekli: ‘Bitje, ki ni predmet zablode, se je pojavilo na svetu, za blaginjo in srečo mnogih, iz usmiljenja za svet, za dobro, blagor in srečo božanstev in ljudi,’ sem to resnično jaz, o katerem bi to upravičeno govorili.

22. Neutrudna energija se je vzbudila v meni in stalna pozornost je bila vzpostavljena, moje telo je bilo mirno in brez težav, moje srce zbrano in poenoteno.

(ŠTIRI STOPNJE ZBRANOSTI)

23. Popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote.

24. Z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja.

25. Ko izgine zadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen, in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’

26. Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo.

(TRI VEDNOSTI)

27. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k spominu na pretekla življenja. Spomnil sem se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako sem se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj.

28. To je bila prva resnična vednost, ki sem jo dosegel v prvem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

29. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, sem videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razumel sem, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako sem z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razumel, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. 

30. To je bila druga resnična vednost, ki sem jo dosegel v drugem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

31. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o uničenju vplivov. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je neprijetnost’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je izvor neprijetnosti’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je prenehanje neprijetnosti’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To so vplivi’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je izvor vplivov’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je prenehanje vplivov’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

32. Ko sem tako vedel in videl, je bilo moje srce osvobojeno vpliva užitkov, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je bilo osvobojeno, je prišla vednost: ‘Osvobojeno je.’ Direktno sem vedel: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’

33. To je bila tretja resnična vednost, ki sem jo dosegel v tretjem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

34. Brahman, morda misliš: ‘Morda asket Gotama celo dandanes ni brez poželenja, sovraštva in zablode, ker se še vedno zateče v oddaljena bivališča v odročni goščavi pragozda, v gozd.’ Ampak ti ne bi smel razmišljati tako. To je zato, ker vidim dve koristi, da se še vedno zatečem v oddaljena bivališča v odročni goščavi pragozda, v gozd: Vidim prijetno bivanje zase tukaj in sedaj in imam milost za prihodnje generacije.”

35. “Resnično, to je zato, ker gospod Gotama, popoln, popolno prebujen, ima milost za prihodnje generacije. Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj me gospod Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče od danes pa do konca življenja.”

 

Opombe

---