(Dh 24) Dhammapada - Taṇhā Vagga - Želje

334.–337.

Pri lahkomiselnem človeku
želje rastejo kot bršljan.
Tak človek skače iz ene eksistence v drugo
kot opica, ki si išče gozdne sadeže.

Če te na tem svetu premagajo
neznosne, mučne želje,
se tvoja žalost razraste
kot plevel po obilnem dežju.

Če pa na tem svetu ti premagaš
neznosne, mučne želje,
s tebe zdrsi vsa žalost
kot kaplja vode z lokvanja.

Blagoslovljeni vsi, ki ste prišli!
Naj to zdaj razložim:
popolnoma odstranite svoje želje,
kot bi zeliščar izpulil zelišča s korenino vred!
Ne bodite šibek trs ob močnem potoku,
da vas demon ponovno ne prelomi!

 

338.

Kot posekano drevo lahko še enkrat požene,
če so korenine močne in nepoškodovane,
tako lahko še enkrat pride do notranjega nemira,
če ne uničiš tudi tiste skrite majhne strasti.

 

339.–340.

Šestintrideset močnih tokov
teče proti k človekovi čutnosti –
taki nagoni navezani na strasti
ga odnesejo k napačnemu pogledu.

Povsod tečejo tokovi,
bršljan brsti in se trdno drži.
Ko vidiš nove poganjke,
takoj z modrostjo izpuli korenine!

 

341.

Ljudje hrepenijo po užitkih in sreči,
a toki takega veselja so odvisni
od čutnosti in strasti,
zato bodo vedno nastajali in propadali.

 

342.–343.

Ljudje, ki so pod vplivom želja,
so tesnobni kot ujeti zajci.
Zvezani z desetimi okovi
bodo še zelo dolgo čutili nemir.

Ljudje, ki so pod vplivom želja,
so tesnobni kot ujeti zajci.
Zato odstranite vse želje,
trudite se, da boste prosti vseh strasti!

 

344.

Ljubil je samoto v gozdu, prost podrastja,
a jo je zapusti in se ponovno zapletel s svetom.
Pridite in oglejte si tega človeka:
bil je svoboden, a je stekel nazaj v okove!

 

345.–346.

Okovi iz železa, lesa ali konopljine vrvi
niso močni okovi, pravijo modrijani.
Dosti močnejši so okovi bogastva in lepote,
okovi sinov, hčera in moža ali žene.

Ti okovi so resnično močni, pravijo modrijani,
šibki na pogled, a postanejo težki in v srcu močno zasidrani.
Zato opustite te okove, brez hrepenenja živite kot menihi,
zapustite vso navezanost na svet, zapustite vse užitke.

 

347.

Kdor je poln strasti, bo padel v tok strasti
kot pajek, ki se ujame v lastno mrežo.
Modri vse posekajo in živijo kot menihi:
brez želja in zato brez notranje bolečine.

 

348.

Pusti kar je za teboj, kar je pred teboj,
pusti kar je vmes – pojdi preko eksistence!
Tako bodo tvoje misli povsod svobodne,
proste nastajanja, proste propadanja.

 

349.–350.

Z zmedenimi mislimi in poln strasti
si človek išče le prijetne stvari,
želje se mu še bolj povečujejo
in okovi ga še bolj oklenejo.

Kdor pa se trudi umiriti svoje misli,
je pozoren in opazuje neprijetne stvari,
se bo osvobodil vseh želja,
rešil se bo skušnjavčevih okovov.

 

351.–352.

Za tistega, ki je popoln in čist,
brez strahu in brez želja,
in si je izpulil eksistenčni trn,
je to življenje zadnje breme.

Kdor je brez želja in navezovanj,
spreten pri pravilnem izražanju,
razume, kako misli prenesti v besede
v pravilnem in razumljivem redu –
to je človek, ki je poznan kot veliki modrijan,
in zanj je to zadnje breme.

 

353.

Vse sem premagal, vse vem.
Noben madež se me več ne prime.
Vse sem zapustil, osvobojen z uničenimi željami.
Vse sem sam spoznal, le kdo bi bil lahko moj učitelj?

 

354.

Dar resnice prekaša vse darove.
Okus resnice prekaša vse okuse.
Veselje resnice prekaša vsa veselja.
Konec želja pa prekaša nemir.

 

355.

Dobrine ranijo bedake,
ne pa tiste, ki iščejo drugi breg.
Želje po dobrinah ranijo tebe
in tudi druge okrog tebe.

 

356.–359.

Plevel uničuje polja,
strasti uničujejo ljudi,
zato darovanje tistim brez strasti
obrodi obilo sadežev.

Plevel uničuje polja,
jeza uničuje ljudi,
zato darovanje tistim brez jeze
obrodi obilo sadežev.

Plevel uničuje polja,
nevednost uničuje ljudi,
zato darovanje tistim brez nevednosti
obrodi obilo sadežev.

Plevel uničuje polja,
hrepenenje uničuje ljudi,
zato darovanje tistim brez hrepenenja
obrodi obilo sadežev.

 

Vir: Dhammapada - Pot Postave
Založil: Gozdni samostan Samanadipa
Prevod: Bhikkhu Hiriko / 2019