Povzetek sutt v Majjhima nikāyi

 

1.Mūlapaṇṇāsapāḷi– osnovnih petdeset učenj
 

1.1.Mūlapariyāyavagga – o osnovah

(MN 1) Mūlapariyāya Sutta – Izvor vseh stvari
V sutti Buddha analizira naravo dojemanja navadnega človeka, učenca v vadbi, arahanta in Tathāgato. Pojasnil je osnove za vse pojave. Običajni človek ne more doumeti prave narave teh pojavov, to zmore le prebujeni človek. Je ena od najzahtevnejših sutt, zato je priporočljivo, da jo bralec ne prebere prve.

(MN 2) Sabbāsava Sutta – Vsi vplivi
Buddha v tej sutti uči menihe sedem metod za obvladovanje in opustitev vplivov (āsavā), temeljnih onesnaženj, ki vzdržujejo suženjstvo kroga rojstev in smrti.

(MN 3) Dhammadayada Sutta – Dediči v Dhammi
Buddha naroča menihom, naj bodo njegovi dediči v Dhammi in ne v posvetnih stvareh. Častiti Sāriputta nadaljuje z razlago, kako naj učenci vadijo, da postanejo Buddhovi dediči v Dhammi in poudari pomen osame.

(MN 4) Bhayabherava Sutta – Strah in groza
Buddha opisuje kvalitete, ki jih mora imeti menih, ki želi živeti sam v gozdu in kako je sam premagoval strah v gozdu in doživel jhāne, ter dosegel tri znanja.

(MN 5) Anangana Sutta – Brez nečistosti
Častiti Sāriputta podaja menihom učenje o pomenu nečistosti. V sutti pojasni štiri tipe oseb glede na njihovo razumevanje lastne čistosti.

(MN 6) Akankheyya Sutta – Če bi si menih želel
Buddha poudarja pomembnosti vrlin in Patimokkhe, kot temeljev menihove vadbe.

(MN 7) Vatthūpama Sutta – Prispodoba o krpi
Z enostavno prispodobo Buddha ilustrira razliko med onesnaženim in čistim umom. Tudi o obrednem kopanju v reki.

(MN 8) Sallekha Sutta - Izbris
Asketske prakse. Buddha uči pot izbrisa, pot nagibanja uma, pot izogibanja, pot ki vodi navzgor in pot ugašanja.

(MN 9) Sammādiṭṭhi Sutta - Razprava o pravilnem pogledu
Sāriputta razlaga o koristnem in škodljivem, o hranilu, o štirih plemenitih resnicah, o staranju in smrti, rojstvu, eksistenci, privzetosti, željah, občutku, kontaktu, šestih čutnih osnovah, ime in materija, zavedanju tvorbah, nevednosti in vplivih.

(MN 10) Satipaṭṭhāna Sutta - Osnovanja pozornosti
To je ena od najbolj pomembnih sutt. Buddha govori o štirih osnovanjih pozornosti z opazovanjem telesa, občutkov, uma in pojavov. V sutti so natančna navodila za izvedbo.


1.2. Sīhanādavagga– levje rjovenje

(MN 11) Cūlasihanāda Sutta – Kratko učenje o levjem rjovenju
Buddha razglasi, da se lahko samo s prakticiranjem njegovega učenja dosežejo štiri stopnje plemenitega posameznika in razlaga, kako se njegovo učenje razlikuje od drugih z edinstvenim zavračanjem vseh naukov o sebstvu.

(MN 12) Mahāsihanāda Sutta – Daljše učenje o levjem rjovenju
Buddha razloži kaj je deset moči Tathāgate, njegove štiri neustrašenosti in njegove druge superiorne kvalitete, kar ga dela upravičenega da "rjove svoje levje rjovenje"

(MN 13) Mahādukkhakkhandha Sutta - Dolgo učenje o gmoti trpljenja
Dolga razprava Buddhe o čutnih užitkih, materiji in občutkih.

(MN 14) Culadukkhakkhandha Sutta – Krajše učenje o gmoti trpljenja
Buddha govori o zadovoljitvi in nevarnostih, ki so v čutnih užitkih.

(MN 15) Anumāna Sutta – Sklep
Častiti Mahā Moggallāna našteje kvalitete, ki delajo meniha težavnega za opomniti in uči, kako bi se naj preiskal, da bi lahko odstranil napake v svojem značaju. Seveda, to kar velja za meniha, velja tudi za ostale ljudi.

(MN 16) Cetokhila Sutta – Divjina v srcu
Buddha razlaga menihom kaj je pet divjin in pet spon v srcu...

(MN 17) Goščava pragozda
Učenje o pogojih, pod katerimi naj meditirajoči menih ostane živeti v goščavi pragozda in o pogojih, ko naj raje odide kam drugam.

(MN 18) Madhupindika Sutta – Medena krogla
Kako koncepti, ki so nastali iz širjenja izkrivljenjega dojemanja obsedajo človeka in mu povzročajo izkrivljene in goljufive misli in ideje...

(MN 19) Dvedhāvitakka Sutta – Dve vrsti misli
S sklicevanjem na svoj lastni napor za dosego prebujenja, Buddha razloži način, kako premagati škodljive misli in jih nadomestiti s koristnimi.

(MN 20) Vitakkasaṇthāna Sutta – Odstranjevanje motečih misli
Buddha uči pet metod ravnanja z motečimi škodljivimi mislimi, ki se lahko pojavijo med meditacijo.

 

1.3. Opammavagga – o prispodobah

(MN 21) Kakacūpama Sutta – Prispodoba o žagi
O menihu, ki je bil prijateljski z nunami in so ga drugi pripravili do tega, da je izgubil potrpljenje.

(MN 22) Alagaddūpama Sutta - Prispodoba o kači
O pojavi pogubnega pogleda v menihu in ravnanju Buddhe, ki je v prispodobah o kači, splavu pojasnil menihu nevarnosti v njegovem napačnem pogledu in napačnem predstavljanju Dhamme.

(MN 23) Vammika Sutta - Mravljišče
Buddha odgovarja na petnajst vprašanj in razjasni prispodobo mravljišča.

(MN 24) Rathavinīta Sutta - Kočije
Častiti Puṇṇa Mantāniputta razlaga Sāriputti, da se cilj posvečenega življenja, končna Nibbāna, doseže s sedmimi stopnjami očiščevanja uma.

(MN 25) Nivāpa Sutta - Vaba
Buddha uporabi analogijo lovca na jelene, da pokaže menihom ovire, s katerim se morajo soočiti, če hočejo ubežati Mārini oblasti.

(MN 26) AriyapariyesanāSutta – Plemenito iskanje

V sutti Buddha pripoveduje menihom, kako je iskal svoje prebujenje od takrat, ko je končal s svojim življenjem na dvoru, do predaje učenja svojim prvim petim učencem.

(MN 27) Cūḷahatthipadopama Sutta - Kratko učenje o prispodobi o slonovi stopinji
S prispodobo o slonu je Buddha kot Tathāgata podoben velikemu slonjemu vodniku. Navedene so vrline, ki jih pridobiva kot menih, tudi o štirih jhānah.

(MN 28) Mahāhatthipad opama Sutta – Dolgo učenje o prispodobi o odtisu slonove stopinje
Častiti Sāriputta razlaga, kaj so štirje veliki elementi in kaj je pet agregatov s predpostavko.

(MN 29) Mahāsāropama Sutta - Dolgo učenje o srčevini duhovnega življenja
Neomajna osvoboditev uma je cilj duhovnega življenja in njegova srčevina.

(MN 30) Cūḷasāropama Sutta – Kratko učenje o prispodobi o srčevini
V sutti je poudarek na tem, da je cilj posvečenega življenja neomajna osvoboditev uma.


1.4. Mahāyamakavagga – na dolgo o parih

(MN 31) Cūḷagosinga Sutta – Kratko učenje v Gosingi
Buddha je srečal tri menihe, ki so živeli v slogi in jih sprašuje, kako uspejo živeti skupaj v harmoniji

(MN 32) Mahāgosinga Sutta – Dolgo učenje v Gosingi
Več starejših učencev se ponoči sreča v gozdu in razpravlja, kakšne vrste menih lahko razsvetli gozd. Ko je vsak odgovoril v skladu s svojim osebnim idealom, so šli vprašati kaj misli o tem Buddha. 

(MN 33) Mahāgopālaka Sutta – Dolgo učenje o kravjem pastirju
Ko menih poseduje enajst kvalitet je sposoben rasti, v Dhammi.

(MN 34) Cūlagopālaka Sutta – Kratko učenje o kravjem pastirju
Buddha našteva in opisuje tipe menihov in samotarjev, ki poskušajo prebresti "Mārin tok" in varno priti na drugi breg.

(MN 35) Cūḷasaccaka Sutt a – Kratko učenje Saccaki
Kako Buddha uči svoje učence in kako vidi osvobojeni učenec pet agregatov.

(MN 36) Mahāsaccaka Sutta – Dolgo učenje Saccaki
Opisano je drugo srečanje Saccaka z Buddho. Sutta govori o različnih načinih razvijanja telesa in uma, ki vsi ne vodijo h končnemu cilju in o tem, kakšne so izkušnje Buddhe in kaj on svetuje.

(MN 37) Cūḷataṇhāsankhaya Sutta – Kratko učenje o uničenju hrepenenja
Častiti Mahā Moggallāna je slučajno slišal, da je Buddha na kratko razložil Sakki, vladarju bogov, kako je menih osvobojen skozi uničenje hrepenenja. Hotel je vedeti, če je Sakka razumel pomen tega učenja, zato se je odpravil v nebesa Triintridesetih, da to izve. 

(MN 38) Mahātaṇhāsankhaya Sutta – Dolgo učenje o uničenju hrepenenja
o odvisnosti izviranja, kako vsi pojavi doživljanja nastanejo in prenehajo skozi pogojenost

(MN 39) Mahā-Assapura Sutta – Veliko učenje pri Assapuri
Kaj je samotar (menih), kakšna naj bo njegova vzgoja, kaj dela nekoga, da je res samotar.

(MN 40) Cula-Assapura Sutta - Kratko učenje pri Assapuri
Buddha razloži, kako menih prakticira na način, ki je primeren za samotarja, kar pomeni, da se ukvarja s svojo notranjostjo.


1.5.Cūḷayamakavagga – na kratko o parih

(MN 41) Sāleyyaka Sutta - Brahmini iz Sāle
Buddha pojasni, kako bitja vodijo njihova dobra ali slaba ravnanja, da se nekatera bitja po smrti ponovno pojavijo v dobri svet, nekatera pa v slabi svet.

(MN 42) Verañjaka sutta – Brahmini iz Verañja
Ista tematika kot v MN 41, gre le za druge sogovornike Buddhe.

(MN 43Mahavedalla Sutta – Več vprašanj in odgovorov
Pogovor med Mahā Koṭṭhito in častitim Sāriputto. Modrost, zavedanje, občutki, zaznavanje, poznano le z umom, pravilni pogled, bitnost, prva jhana, pet sposobnosti, tvorbe življenja, osvoboditev uma.

(MN 44) Cūḷavedalla Sutta – Krajša vprašanja in odgovori
Pogovor med sledilcem Visākho in nuno Dhammadinno. Identiteta, pogled na osebnost, Plemenita osmeročlena pot, zbranost, tvorbe, dosežek prenehanja, občutek, podporna nagnjenja, nasprotja.

(MN 45) Cūḷadhammasamādāna Sutta - Kratko učenje o načinih ukvarjanja s stvarmi Sāriputta je podučil menihe, kako različen način ukvarjanja s stvarmi dozori v prihodnosti.

(MN 46) Mahādhammasamādāna Sutta – Dolgo učenje o načinih ukvarjanja s stvarmi
Sāriputta pove, kako ravnata nevedna in kako modra oseba pri ravnanju s stvarmi.

(MN 47) Vīmaṁsaka Sutta - Preiskuj učitelja
Buddha je vzpodbujal menihe, da preiskujejo svoje učitelje, če jih lahko ali ne imajo kot popolno prebujenje.

(MN 48) Kosambiya Sutta – Kosambinci
Menihi so živeli v sporih in nesoglasju. Buddha je menihe zato poučil o šestih principih iskrenosti, ki ustvarjajo ljubezen in spoštovanje in vodijo do povezanosti, do sloge. V drugem delu razpravlja o pravilnem pogledu, ki vodi do popolnega uničenja trpljenja. Govori o sedmih dejavnikih, ki dajejo kot rezultat vstopajočega v tok.

(MN 49) Brahmanimantanika Sutta – Povabilo Brahmi
Buddha govori o različnih pogledih boga Baka Brahme in o svojem pogovoru z zlobnežem Māro.

(MN 50) Māratajjaniya Sutta – Graja Māre
Māra je preizkušal častitega Mahā Moggallāna, meniha Sañivā, brahminske gospodarje. O pomenu krepostnega obnašanja menihov.
 


2. Majjhimapaṇṇāsapāḷi – srednjih petdeset učenj


2.6.Gahapativagga – o gospodarjih

(MN 51) Kandaraka Sutta – Kandaraki
Buddha opiše svojo sangho, štiri različne vrste ljudi in meniško šolanje.

(MN 52) Aṭṭhakanāgara Sutta – Človek iz Aṭṭhakanāgara
Častitega Ānando je vprašal gospodar, če obstaja učenje, ki vodi do Nibbane. V odgovor je častiti Ānanda naštel enajst učenj: štiri jhāne, štiri prakse Brahmavihara in prvi trije nematerialni dosežki.

(MN 53) Sekha Sutta – Učenec v višji vadbi
Ᾱnanda razlaga na pobudo Buddhe o učencu v višji vadbi. Učenec mora imeti sedem dobrih kvalitet, ki ga vodijo do štirih jhān in nematerialnih dosežkov. Razlaga o pomenu kreposti, učenja in modrosti.

(MN 54) Potaliya Sutta – Potaliyi
Potaliya je zapustil posvetno življenje in mislil, da živi duhovno življenje in da je opustil posle. Blaženi navede osem stvari, ki vodijo do prenehanja s posli plemenitega. Govora je o čutnih užitkih.

(MN 55) Jīvaka Sutta – Jīvaki
Buddha je povedal Jivaki, da je napravil pravilo za menihe, da obstajajo trije primeri, ko se meso naj ne uživa. Tudi o povabilih na kosila od laikov.

(MN 56) Upāli Sutta – Upāliju
Nātaputta se je v pogovoru izjasnil, da je telesno dejanje najbolj zavržno za izvedbo zlega dejanja, Buddha pa pravi, da je to mentalno dejanje. Nātaputti se ponudi gospodar Upāli, da ovrže Buddhovo trditev, vendar ta dokaže Upāliju, da je mentalno dejanje najbolj vredno graje. In Upāli je postal učenec Buddhe, Nātaputta pa je od nevoščljivosti umrl.

(MN 57) Kukkuravatika Sutta – Asket s pasjim obnašanjem
Učenje Buddhe dvema nagima asketoma o štirih vrstah dejanj. Eden je postal laični sledilec, drugi pa se je odločil pomenišiti.

(MN 58) Abhayarājakumāra Sutta - Princu Abhayi
Nātaputta je poslal princa Ahhaya k Buddhi z dvoumnim vprašanjem. Nanj je Tathāgata odgovoril s šestimi možnimi odgovori. V Tathāgati se odgovor pojavi takoj.

(MN 59) Bahuvedanīya Sutta – Mnogo vrst občutkov
O vrstah občutkov in užitkov. Tatagatha opiše kot užitek vsako vrsto užitka.

(MN 60) Apaṇṇaka Sutta – Nesporno učenje
Buddha pokaže brahminskim gospodarjem pravo pot. Napačni pogledi sektašev se srečajo s pravilnim pogledom Buddhe. Govora je o doktrini nihilizma, ne-dejanja, nevzročnosti, o tem da ne obstajajo nematerialna področja, ne obstaja prenehanje bitnosti. Razloži slabosti napačnih pogledov in prednosti pravilnih pogledov. Opiše štiri vrste oseb.



2.7. Bhikkhuvagga – o menihih

(MN 61) Ambalaṭṭhikārāhulovāda Sutta - Nasvet Rahuli pri Ambalaṭṭhiki
Buddha Rāhulo pouči o čiščenju in opazovanju svojega telesnega, govornega in mentalnega dejanja.

(MN 62) Mahārāhulovāda Sutta – Dolgo učenje o nasvetu Rāhuli
Sutta o tem, kako Buddha uči svojega sina Rāhulo meditirati.

(MN 63) Cūḷamālunkya Sutta - Kratko predavanje Māluṅkyāputti
Māluṅkyāputta je vprašal Buddho nekaj vprašanj. Ta je odgovoril, da praksa posvečenega življenja ne zavisi od teh pogledov. On uči le o prenehanju trpljenja.

(MN 64) Mahāmālunkya Sutta – Dolgo učenje Mālunkyāputti
Buddha uči kako odstraniti pet nižjih ovir, ki so zavora na poti do arahantstva.

(MN 65) Bhaddāli Sutta - Bhaddāliju
O primerih, ko menihi nočejo vaditi v skladu s pravili učitelja. Tudi o nasvetu menihom, da jedo enkrat na dan. Deset kvalitet meniha.

(MN 66) Laṭukikopama Sutt a – Prispodoba o prepelici
Buddha menihom govori o opuščanju vseh ovir (spon), tako malenkostnih, kot tudi jhān. Tudi o pravem času za prehrano, o štirih vrstah oseb in petih vezeh čutnega užitka.

(MN 67) Cātumi Sutta - Pri Cātumi
O glasnih in hrupnih menihih, kdo bo vodil sangho in o štirih vrstah strahov, ki jih lahko pričakuje menih.

(MN 68) Naḷakapāna Sutta – Pri Naḷakapāni
O uživanju v posvečenem življenju in zakaj je Buddha objavil, kje so se po smrti ponovno pojavili njegovi učenci.

(MN 69) Gulissāni Sutta - Gulissāniju
Častiti Sāriputta daje učenje o tem, kakšen naj bo in kakšna naj bo pravilna vadba meniha, ki biva v gozdu.

(MN 70) Kiṭāgiri Sutta - Pri Kiṭāgiriju
Buddha opominja skupino neubogljivih menihov. O prehranjevanju ponoči, o sedmih vrstah oseb in o končnem spoznanju.


2.8. Paribbājakavagga – o popotnikih

(MN 71) Tevijjavacchagotta Sutta – Vacchagotti o trojnem pravem znanju
Buddha zanika, da ima popolno znanje vedno in o vsem in določi trojno pravo znanje, ki ga ima.

(MN 72) Aggivacchagotta Sutta – Vacc hagotti o ognju in nove fotografije
Buddha razloži popotniku, zakaj nima nobenega špekulativnega pogleda. S prispodobo o ugasnitvi ognja nakaže usodo osvobojenega bitja. Tudi o opisu Tathāgate.

(MN 73) Mahāvacchagotta Sutt a – Dolgo učenje Vacchagotti
Sutta govori o popotniku Vacchagotti, kako je sprejel Dhammo, postal menih in dosegel arahantstvo. Buddha govori o dobrem in slabem in o vrstah nadnaravnih moči, ki jih lahko doseže.

(MN 74) Dīghanakha Sutta - Dīghanakhi
O opuščanju različnih pogledov in o razočaranosti nad občutki.

(MN 75) Māgandiya Sutta – Māgandiyi
Buddha je srečal Māgandiyo, hedonističnega filozofa in mu pokazal na nevarnosti, ki so v čutnih užitkih, na koristi odpovedovanja in na pomen Nibbāne.

(MN 76) Sandaka Sutta – Sandaki
Častiti Ᾱnanda je učil popotnike, kako se živi posvečeno življenje in kakšni so njegovi sadovi. Odgovoril je tudi na vprašanje, če arahant lahko uživa v čutnih užitkih.

(MN 77) Mahāsakuludayi Sutta – Veliko učenje Sakuludāyinu
Najprej popotnik Sakuludāyin pove, da ljudje Budo spoštujejo in mu sledijo zaradi petih razlogov. Buddha pa mu odgovarja, da je še pet bolj pomembnih razlogov, zakaj ga spoštujejo in mu ljudje sledijo.

(MN 78) Samaṇamaṇḍikā Sutta - Samaṇamaṇḍikāputti
O desetih kvalitetah popolne kreposti, slabe navade, dobre navade, slabi nameni, dobri nameni in kako je arahant onkraj dobrega in zla.

(MN 79) Culasakuludayi Sutta - Kratko učenje Sakuludāyinu
Kaj se uči v naukih drugih učiteljev in kaj so višja in bolj prefinjena stanja, zaradi uresničenja katerih menih živi posvečeno življenje pod vodstvom Buddhe. Zelo natančen pregled ciljev življenja meniha.

(MN 80) Vekhanassa Sutta - Vekhanassiju
Podobno učenje kot v predhodni sutti, z dodatkom o čutnih užitkih.



2.9. Rājavagga – o kraljih

(MN 81) Ghaṭikāra Sutta – Lončar Ghaṭikāra
O obiskovanju menihov in o laičnih podpornikih skupnosti menihov.

(MN 82) RaṭṭhapālaSutta - O Raṭṭhapāli
Buddha je postavil pravilo, da tisti, ki želi v meništvo, mora za to dobiti dovoljenje svojih staršev in jih kasneje obiskati. Tudi o vzrokih, zakaj gredo ljudje v meništvo in opis, káko je življenje v kateremkoli svetu.

(MN 83) Makhādeva Sutta - Kralj Makhādeva
Zgodba o starodavnem nasledstvu kraljev, ko so praznovali uposatho in v svojih poznih letih opustili vse dolžnosti in odhajali med menihe. O dobri praksi, ki je Plemenita osmeročlena pot in jo je uvedel Buddha.

(MN 84) Madhurā Sutta - Pri Madhuri
Debata mojstra Kaccāna s kraljem Madhure o trditvi brahminov, da so najvišja kasta in kako je to samo prazno govoričenje.

(MN 85) Bodhirājakumāra Sutta – Učenje princu Bodhiju
Zapis srečanja Buddhe in princa Bodhija, ko Buddha nasprotuje prepričanju, da se zadovoljstvo pridobi skozi bolečino, kar razloži z navajanjem svojih izkušenj pri iskanju razsvetljenja. Opiše pet dejavnikov prizadevanja, ki pripeljejo do razsvetljenja. Sledi ocena, koliko časa je potrebno sledilcu učenja, da doseže končni cilj.

(MN 86) Angulimāla Sutta - O Angulimāli
Buddha je spreobrnil morilca Angulimāla. Arahanti izkusijo kammo iz sedanjega življenja.

(MN 87) Bodhirājakumāra Sutta - Princu Bodhiju
Skrb, tožba, bolečina, gorje in obup so rojeni od teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.

(MN 88) Bahitika Sutta - Plašč
Ᾱnanda odgovarja kralju Pasenadiju, če bi se Buddha vedel s telesom, v govoru ali v umu na način, da bi ga lahko grajali. Razlaga kaj je slabo vedenje. Kralj Pasenadi mu ponudi v dar plašč.

(MN 89Dhammacetiya Sutta - Spomeniki Dhammi
Kralj Pasenadi je izkazal zelo veliko čast Buddhi in mu razložil zakaj. Ta je povedal menihom, da besede, ki jih je izrekel kralj, predstavljajo spomenike v čast Dhammi in jih pozval, da si jih zapomnijo.

(MN 90) Kaṇṇakatthala Sutta – Pri Kannakatthali
Buddha uči kralja Kosale, Pasenadija,o vsevednosti, o razlikah med kastami, ali obstajajo deve in Brahme.

 

2.10. Brāhmaṇavagga – o brahminih

(MN 91) Brahmāyu Sutta - Brahmāyu
120 let star in učen brahmin Brahmāya je slišal o Buddhi in šel k njem na obisk in postal njegov učenec. Izvemo, kaj je dvaintrideset znamenj velikega človeka.

(MN 92) Sela Sutta - Seli
Brahmin Sela je preverjal, če pred njim resnično Buddha. Po njunem pogovoru v verzih je skupaj s svojo skupnostjo tristotih brahminskih učencev prejel meniško posvečenje. V osmih dneh so obvladali Buddhovo učenje in postali arahanti.

(MN 93) Assalāyana Sutta - Mladeniču Assalāyani
Mlad brahminski učenjakAssalāyana razpravlja z Buddho o tem ali so brahmini najvišja kasta.

(MN 94) Ghoṭamukha Sutta - Ghoṭamukhi
Diskusija med brahminom Ghoṭamukhoin samotarjem Udeno o tem, če je življenje v popotnika v skladu z Dhammo. Častiti Udena opiše štiri vrste oseb, ki izvajajo asketske prakse in dve vrsti skupnosti.

(MN 95) Cankī Sutta – Cankīju
Buddha pouči mladega brahmina o ohranjanju resnice, o raziskovanju resnice, o končnem prispetju do resnice, o najbolj koristni stvari za prispetje do resnice. Mladi mož se pogovarja z Buddho o treh vedah, ki se predajajo iz generacije v generacijo. Tradicijo, v katero verjamejo je Buddha primerjal z vrsto slepih mož, ki se vsi držijo za predhodnega v vrsti.

(MN 96) Esukāri Sutta - Esukāri
Buddha je zavrnil brahminsko razdelitev družbe na štiri kaste in služenja brahminom v sistemu kast. Tudi drugi, ne samo brahmini, lahko dosežejo nesebično ljubezen, so brez sovraštva in zle volje. Razlaga o tem, kakšna je Dhamma, ki jo oznanja Buddha. Ne rojstvo, ampak praksa v Dhammi napravi človeka plemenitega.

(MN 97) Dhānañjāni Sutta - Dhānañjāniju
Sutta govori o brahminu Dhānañjāniju, ki ni bil več prizadeven in pozoren v praksi Dhamme. Častiti Sāriputta ga je pripeljal nazaj na pravo pot. Posledica je bila njegovo ponovno rojstvo v svetu Brahme. Buddha je bil nezadovoljen, ker je bil za Dhānañjānija mogoč večji dosežek in ne le rojstvo v svetu Brahme.

(MN 98) Vāseṭṭha Sutta - Vāseṭṭhi
V pogovoru med dvema mladima brahminoma o izvoru brahminov. Eden je trdil, da je pomembna kasta, ki dela osebo brahmina, drugi pa je trdil, da je to moralno obnašanje. Odšla sta do Buddhe, da bi presodil, kdo ima prav. Buddha jima je rekel, da postane brahmin kdorkoli, ki je odstranil svoje ovire in onesnaženosti, nevednost in kdor doseže znanje Štirih plemenitih resnic. Najboljši brahmin je ta, ki je arahant.

(MN 99Subha Sutta - Subhi
Buddha brahminu Subhi razloži kakšen je pravilni način prakse. Buddha našteje pet ovir, ki pa so drugačne kot tiste, ki jih vidi Subha. Buddha pouči Subho, kako prideš do družbe z Brahmo.

(MN 100) Sangārava Sutta - Sangāravi
Mlad brahminski študent sprašuje Buddho o temelju na katerem on uči osnove posvečenega življenja. Buddha razloži, da obstajajo tri vrste samoratjev in brahminov: ti, ki so tradicionalisti, ti ki učijo na osnovi vere in ti, ki so dosegli popolnost neposrednega znanja tukaj in sedaj. Tudi o tem, ali obstajajo deve (bogovi).


 

3. Uparipaṇṇāsapāḷi – končnih petdeset učenj


3.11. Devadahavagga – pri Devadahi

(MN 101Devadaha Sutta - Pri Devadahi
Buddha zavrne nauk džainov, da je vse, kar se doživlja v življenju, povzročeno s prejšnjimi dejanji. Jaini so prakticirali razne strogosti, da so končali s slabimi rezultati svojega življenja. Buddha predstavi svoje protiargumente in svojo metodo, ki vodi do končanja kamme in s tem končanja trpljenja.

(MN 102Pancattaya Sutta
Učenje Buddhe menihom, ki razloži napačne poglede drugih sekt o prihodnosti in preteklosti, o tem ali je svet končen ali neskončen, itd.

(MN 103) Kinti Sutta - Kaj mislite o meni?
Buddha razloži, da ne uči Dhamme zaradi pridobitev (hrane, obleke, prenočišča, itd) in ne zaradi bodočega lepega življenja. Njegovo učenje je za dosego višjega znanja, ki vodi do končanja trpljenja. Kadarkoli bo prepir glede doktrine z ozirom na pomen in besede, se naj razreši striktno v skladu s temi stvarmi.

(MN 104) Sāmagāma Sutta - Pri Sāmagāmi
Buddha je Ᾱnando poučil on šestih izvorih prepirov in o načinih pravdanja, ki pomirijo spore. Govoril je tudi o šestih spomina vrednih kvalitetah, ki ustvarijo ljubezen, spoštovanje in slogo v Sanghi.

(MN 105) Sunakkhatta Sutta– Sunakkhatti
Buddha je razložil kako je s tem, ko nek menih sam razglasi, da je dosegel arahantstvo. Glede tega je razložil, katerih je pet vezi čutnega užitka. V tej zvezi pojasni pomen privzetosti.

(MN 106) Ᾱneñjasappāya Sutta – Pot vmirnost
Buddha je pojasnil pristope do raznih nivojev višjih meditativnih stanj, ki kulminirajo v Nibbāni.

(MN 107) Gaṇakamoggallāna Sutta - Gaṇaka Moggallānu
Buddha je razložil kakšna je vadba menihov in opisal sebe kot tistega, ki kaže pot.

(MN 108) Gopakamoggallāna Sutta - Z Gopaka Moggallānom
Častiti Ᾱnandaje razložil, kako Sangha vzdržuje svojo enotnost in notranjo disciplino po tem, ko je Buddha umrl. Razloži deset kvalitet, ki spodbujajo zaupanje v meniha.

(MN 109) Mahāpunnama Sutta – Veliko učenje v noči na polno luno
Buddho je najstarejši meditirajoči menih vprašal glede petih agregatov popačenih s privzetostjo, o pogledu osebnosti in sebstvu in kako sebstvo ugasniti.

(MN 110) Culapunnama Sutta - Kratko učenje v noči na polno luno
Buddha v predavanju razloži, kako razlikovati dobrega človeka od slabega, z natančnim opisom karakteristik dobrega in slabega človeka.


3.12. Anupadavagga – eden po eden

(MN 111Anupada Sutta – Eno za drugim, kot se zgodi
 Buddha natančno opiše razvoj vpogledaSāriputtev stanja v jhānah, eno za drugim, kot so se ta zgodila.

(MN 112) Chabbisodhana Sutta – Šestkratna čistost
Buddha razloži, kako se naj izpraša meniha, ko ta trdi, da je dosegel končno znanje oz. arahantstvo. Menih tudi opiše, kako je ravnal, kako je vadil, da se je osvobodil vplivov in dosegel končno znanje.

(MN 113) Sappurisa Sutta – Pravi človek
Kako se razlikuje značaj pravega človek od značaja nepravega, slabega in nevrednega človeka. Naštetih je šestindvajset značilnosti, po katerih se sodi posameznika.

(MN 114) Sevitabbāsevitabba Sutta – Gojiti in ne gojiti
V pogovoru s častitim Sāriputto, Buddha poda učenje o ravnanju s telesom, z govorom in v umu, ki se ga naj goji ali ne goji. Kakršnokoli dejanje ali praksa ali predmet, ki vodi do duhovnega napredka, se naj uporabi, kar pa je temu nasprotno, pa se naj zavrže.

(MN 115) Bahudhātuka Sutta – Mnogo vrst elementov
V tem učenju Buddha pouči častitega Ᾱnando, zakaj se lahko ima meniha za modrega človeka. Učenje je analitična študija elementov, področij, zakona o odvisnosti izviranja in o vzrokih za dobro in slabo.

(MN 116) Isigili Sutta - Isigili, Požiralnik modrecev
Buddha našteje imena prebujenih, ki so živeli na gori Isigili v bližini Rajagaha.

(MN 117) Mahācattarisaka Sutta – Velikih štirideset
To učenje je natančna razlaga o pravilni zbranosti, ki ima svojo osnovo v drugih  sedmih sestavnih delih Plemenite poti, in razloži dvajset zaslužnih dhamm in dvajset graje vrednih dhamm.

(MN 118) Ānāpānasati Sutta – Dihanje v pozornosti
Ānāpānasati kot metodo za meditacijo je Buddha razložil velikemu številu zbranih menihov. Razvitje pozornosti pri dihanju vzpostavi v osebi štiri metode stabilne pozornosti. Ko so te vzpostavljene, utrdijo osebo v sedem dejavnikov razsvetljenja. Ko so ti razviti, dajejo znanje vpogleda in osvoboditve.

(MN 119) Kāyagatāsati Sutta – Pozornost na telo
Učenje opiše prakso meditacije, ki vsebuje razmišljanje o dvaintridesetih delih telesa. Natančno so opisani praktični koraki v  metodi, kakor tudi njene prednosti.

(MN 120) Sankhārupapatti Sutta – Ponovno rojstvo s prizadevanjem
To učenje razloži kako je mogoče izpolniti neko željo nekoga, ki je dobro utrdil pet koristnih dhamm, namreč zaupanje, moralno ravnanje, učenje, radodarnost in modrost.
 

3.13. Suññata Vagga - o praznosti

(MN 121) Cūḷasuññata Sutta - Kratko učenje o praznosti
Buddha uči častitega Ᾱnando o bivanju in osvoboditvi v praznosti – gre za osvoboditev skozi vpogled, ki zazna praznost sebstva.

(MN 122) Mahāsuññata Sutta – Dolgo učenje o praznosti
Ko je ugotovil, da veliko menihov živi v skupnosti in da jim prija druženje, je Buddha poudaril potrebo po samoti z namenom, da bivajo v praznosti. Buddha razloži, kako Tathagata biva v praznosti in kako naj to naredi menih.

(MN 123) Acchariya-abbhūta Sutta – Sijajno in čudovito
To je učenje o dvajsetih čudovitih atributih Buddhe, ki se pokažejo ob njegovem rojstvu.

(MN 124) Bakkula Sutta - Bakkula
Sto šestdeset let stari menih sreča starega prijatelja, potem ko je bil v Sanghi osemdeset let. Stari menih pripoveduje o svojih izkušnjah v tem času. 

(MN 125) Dantabhūmi Sutta – Stopnja ukročenosti
Z analogijo o krotenju slona Buddha razloži, kako vzgaja svoje učence.

(MN 126) Bhūmija Sutta - Bhūmija
To učenje je podal častiti Bhūmija svojemu nečaku, princu Jayasenu, da razloži kako se pridobi sad kot rezultat prakticiranja Plemenite osmeročlene poti. Buddha je potrdil, da sledenje samo tej poti daje sad.

(MN 127) Anuruddha Sutta - Anuruddha
Učenje razloži razliko med osvoboditvijo skozi prakso Brahmavihara meditacije (neizmerna osvoboditev) in osvoboditvijo skozi meditacijo na kasine (vzvišena osvoboditev). Tudi o božanstvih in vzrokih za razlike med njimi.

(MN 128) Upakkilesa Sutta – Nepopolnosti
Buddha v tem učenju našteje enajst nepopolnostim uma, ki motijo zbranost in ki jih je treba opustiti. Ko je zbranost neizmerna je videnje neizmerno in zaznavanje neizmerno. Razvil je zbranost na tri načine (jhāne). 

(MN 129) Balapandita Sutta – Bedaki in modri ljudje
Učenje, kako slabe misli, besede in dejanja škodujejo. Blaženi v prispodobah pojasni, kakšno je  trpljenje v peklu. Pojasni, zakaj se bedak po smrti pojavi v živalskem kraljestvu in kako težko se ponovno pojavi kot človek (prispodoba z želvo). Učenje pojasni tri značilnosti modrega človeka. Blaženi v prispodobah pojasni, kakšna je sreča nebes, sedem zakladov in štiri vrste uspeha).

(MN 130) Devadūta Sutta - Božanski glasniki
To je učenje o slabih rezultatih, ki nastanejo zaradi zlih dejanj. Buddha opisuje trpljenje v peklu, ki čaka tiste, ki izvajajo zla dejanja.
 

3.14. Vibanga Vagga - o razlagah

(MN 131) Bhaddekaratta Sutta – Ena odlična noč
Poudarjanje Buddhe naj se osredotočimo na sedanji trenutek in učenje o sebstvu/nesebstvu (attā/anattā).

(MN 132) Ᾱnandabhaddekaratta Sutta - Ᾱnanda in ena odlična noč
Ponovljeno učenje iz sutte 131, ki ga je menihom ponovil častiti Ᾱnanda.

(MN 133) Mahākaccānabhaddekaratta Sutta - Mahā Kaccāna in ena odlična noč
Mahā Kaccānaje razložil bistvo Buddhovega učenja v sutti 131. Analizira pomen oživljanja preteklosti, hrepenenja po prihodnosti in sedanjih stanj. 

(MN 134) Lomasakangiyabhaddekaratta Sutta - Lomasakangiya in ena odlična noč
Razlaga častitega Lomasakangiya glede učenja Buddhe s pogledom na pet sestavin bitja.

(MN 135) Cūḷakammavibhanga Sutta - Krajša razprava o dejanju
Buddha razloži, zakaj so ljudje rojeni v višje ali nižje socialne sloje, so dolgo ali kratko živeči, bolehni ali zdravi, grdi ali lepi, itd. Dejanja, besede in misli imajo za posledico doživljanja tako radosti kot žalosti v tem življenju ali v prihodnosti.

(MN 136) Mahākammavibhanga Sutta – Daljša razprava o dejanju
Buddha ovrže argumente asketa, ki zanika delovanje dejanja. O posledicah dejanja in kako dejanje učinkuje na štiri vrste ljudi.

(MN 137) Saḷāyatanavibhanga Sutta – Razlaga šestih področij
Učenje o čustvih, ki natančno razloži: šest notranjih področij, šest zunanjih področij, šest razredov zavedanja, šest razredov kontakta in osemnajst vrst mentalnega raziskovanja in šestintrideset stanj bitja.

(MN 138) Uddesavibhanga Sutta - Razlaga povzetka
Častiti Mahā Kaccāna razloži Buddhov izrek o tem, kako naj menih preiskuje stvari, da njegovo zavedanje ni raztreseno, razpršeno ali notranje zavrto.

(MN 139) Araṇavibhanga Sutta - Razlaga ne-konflikta
Razlaga ne-konflikta. Opis srednje poti med dvema ekstremoma.

(MN 140) Dhātuvibhanga Sutta - Razlaga elementov
Učenje je Buddha podal Pukkusātiju. V njem je analiza šest elementov, ki tvorijo posameznika.

(MN 141) Saccavibhanga Sutta - Razlaga resnic
Buddha je podal kratko izjavo o štirih plemenitih resnicah, ki jo je potem natančno razložil častiti Sāriputta.

(MN 142) Dakkhiṇāvibhanga Sutta - Razlaga darovanj
Buddha je svoji krušni materi Mahāpajāpatīpodal učenje o darovih, o darovalcih in o prejemnikih.



3.15. Salayatana Vagga - o šesternem področju

(MN 143) Anāthapiṇḍikovāda Sutta - Nasvet Anāthapiṇḍiki
Učenje častitega Sāriputte  Anāthapiṇḍiki ob njegovi smrtni postelji, naj se ne oprime šestih notranjih in zunanjih področij čutov, občutkov, šestih elementov, petih agregatov, sploh ničesar od tega sveta. Ko ni navezanosti je dosežena osvoboditev.

(MN 144) Channovāda Sutta - Nasvet Channi
Častiti Channa je bil hudo bolan. Častiti Sāriputta ga je tolažil z navodili. Kmalu po tem je častiti Channa storil samomor.

(MN 145) Puṇṇovāda Sutta - Nasvet Puṇṇi
Buddha je podal učenje Puṇṇi, laiku, kako vaditi posvečeno življenje v samoti. S pojavo naslade se pojavi trpljenje. Punna je bil indiferenten do nasilja in je uvedel v prakso 500 laičnih privržencev in 500 laičnih privrženk, ter na koncu dosegel končno nirvano.

(MN 146) Nandakovāda Sutta – Nasvet Nandake
Častiti Nandaka je na zahtevo Buddhe podal učenje petsotim nunam. Govoril je o šestih notranjih in šestih zunanjih področjih, šestih vrstah zavedanja, o njihovi netrajni naravi in kako prakticirati sedem dejavnikov prebujenja. Po ponovitvi tega učenja nunam naslednji dan, so te dosegle najmanj stopnjo vstopajočega v tok.

(MN 147) Cūḷarāhulovāda Sutta – Kratko učenje o nasvetu Rāhuli
Buddha je učil svojega sina meniha Rahulo o nestalnosti dvanajstih področij čutov.

(MN 148) Chachakka Sutta – Šest skupin šestih
Učenje Buddhe o šestih notranjih in zunanjih področjih, šestih razredih zavedanja, šestih razredih kontakta, šestih razredih občutka, šestih razredih hrepenenja, o nesebstvu, o nastajanju in prenehanju in o nagnenjih.

(MN 149) Mahāsaḷāyatanika Sutta – Veliko šesterno področje
V tem učenju Buddhe je podana razlaga, kako nevednost povzroča pojav hrepenenja in posledično trpljenja. Z razvojem pride do razvitja Plemenite osmeročlene poti, do razvoja neposrednega znanja in posledično do prepoznanja stvari, kot v resnici so.

(MN 150) Nagaravindeyya Sutta - Nagaravindanom
Učenje Buddhe gospodarjem iz Nagaravinde o tem, katere samotarje in brahmine se naj časti, spoštuje, ceni in občuduje.

(MN 151) Piṇḍapātapārisuddhi Sutta - Prečiščena miloščina
Buddha uči Sāriputto,kako naj menih premišljuje na poti po miloščinsko hrano.

(MN 152) IndriyabhāvanāSutta – Razvoj sposobnosti
Buddha razloži Ᾱnandi razliko med treningom kontrole čutov brahminov in meniha v razvoju sposobnosti Plemenitih.

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information